Novo vlado sestavlja vrsta novih in starih obrazov: nekdanji notranji minister Gerald Darmanin je bil imenovan za pravosodnega ministra, nekdanja premierka Elisabeth Borne se vrača v vlado kot ministrica za izobraževanje, medtem ko se še en nekdanji predsednik vlade, Manuel Valls, ki je bil premier pod predsednikom Francoisem Hollandom, vrača kot minister za čezmorska ozemlja.

Jean-Noel Barrot nadaljuje delo zunanjega ministra, na čelu notranjega ministrstva ostaja Bruno Retailleau, Sebatien Lecornu bo minister za obrambo in Rachida Dati ministrica za kulturo.

Najtežavnejša naloga čaka Erica Lombarda, dosedanjega vodjo državne finančne ustanove Caisse des Depots, ki je postal finančni minister, saj bo moral z novo ministrico za proračun Amelie de Montchalin sestaviti proračun za prihodnje leto.

Prejšnji predsednik vlade, Michel Barnier, je na položaju vztrajal manj kot 90 dni.

Bayrou je obljubil, da bo na politični sredini sestavil "vlado državnega interesa" in se s tem izognil sodelovanju s skrajno desnim Nacionalnim zborom (RN) Marine Le Pen in skrajno levo Nepokorno Francijo Jean-Luca Melenchona. Kot Barnier pred njim se je Bayrou zato moral zanesti na konservativno desnico.

Prva naloga bo sprejetje proračuna

Vlada predsednika Emmanuela Macrona je namreč izgubila parlamentarno večino, potem ko je Macron po zgodovinsko dobrem izidu skrajne desnice na evropskih volitvah junija razpisal parlamentarne volitve. Nove volitve so preprečile večji dvig desnice, vendar francoski parlament pustile razdeljen na približno tri enake skupine – levi, sredinski in desni del –, od katerih nobena nima večine.

Vodja stranke zelenih Marine Tondelier je dejala, da bo levica ostala v opoziciji. Ponudbo, da bi se pridružili kabinetu, so prav tako zavrnili socialisti in komunisti.

Ena od prvih nalog Bayroujeve vlade bo sprejetje proračuna za leto 2025, v katerem bo morala vladna ekipa zmanjšati primanjkljaj, ki bo po pričakovanjih ob koncu leta znašal več kot šest odstotkov bruto domačega proizvoda.

Prejšnji predsednik vlade Barnier je sicer na začetku decembra želel izsiliti sprejetje proračuna s sporno ustavno klavzulo, imenovano 49,3, vendar je bil po izglasovani nezaupnici umaknjen.
V televizijskem intervjuju v četrtek zvečer je Bayrou izrazil upanje, da bo proračun lahko predstavil do sredine februarja, in dodal, da bo pred tem skušal voditi "najširši mogoči dialog".

Obljubil je, da ne bo uporabil spornega člena 49.3 ustave, razen če bo "popolnoma blokiran". Dejal je, da ni naklonjen novim davkom za podjetja, vendar se zaveda, da je treba naraščajoči javnofinančni primanjkljaj države reševati z zmanjševanjem porabe.

Levica napoveduje nezaupnico

Bayrou je v intervjuju zavrnil namigovanja, da bi imela Le Pen kakršen koli vpliv na imenovanja ministrov, kot mu je to očital nekdanji minister Xavier Bertrand.

Socialistična stranka (PS) je vladi očitala, da jo "vzdržuje skrajna desnica", je poročal Guardian. Olivier Faure, generalni sekretar stranke, je dejal, da "ne more najti razloga, da vladi ne bi izrekli nezaupnice".

Kot "provokacijo" je francoska levica označila imenovanje nekdanjega premierja Vallsa, za katerega pa je Bayrou dejal, da ga ceni, saj so mu všeč "drzne osebnosti".

Parlament je sicer na dopustu do 13. januarja. Bayrou je dejal, da bo program vlade predstavil dan pozneje. Macron upa, da se bo nova vlada obdržala vsaj do julija, ko bodo v Franciji izvedli nove parlamentarne volitve.

Nepokorna Francija je že napovedala, da bo takoj po predstavitvi vladnega programa vložila nezaupnico, o kateri bo moral parlament glasovati v 48 urah. Če uspe, bo vlada znova padla.

Javnomnenjska raziskava, objavljena 19. decembra, je pokazala, da je 64 odstotkov vprašanih nezadovoljnih z njegovim imenovanjem za predsednika vlade.