"Njegovo nadaljnje bivanje v Vatikanu je nujno, sicer bi bil lahko ogrožen. Nikjer drugje ne bi imel imunitete, ne bi imel pooblastil in varnosti," je povedal neki vatikanski predstavnik. "Absolutno nujno je, da ostane v Vatikanu. Ta leta, ki mu še preostanejo, mora Benedikt preživeti dostojanstveno."

Viri iz Vatikana pravijo, da obstajajo trije glavni razlogi za odločitev, da Benedikt XVI. tudi po sestopu 28. februarja ostane v vatikanskem samostanu. Vatikanska policija, ki že pozna papeža in njegove navade, mu bo lahko jamčila zasebnost in varnost, ne bo jim treba tega prepustiti neki tuji policiji, kar bi se zgodilo, če bi se Benedikt XVI. odselil.

Drugi razlog je možnost, da bi ob papeževi selitvi v kak samostan rodne Nemčije ta kraj postal nekakšno romarsko središče. To bi bilo za Cerkev zapleteno, še posebej, kar sicer Reuters ocenjuje za malo verjetno, če bi novi papež sprejel odločitve, ki ne bi bile všeč konservativcem, in bi ti nato začeli obiskovati Benedikta XVI.
V tožbi naveden kot obtoženec
Še zadnja težava pa je papeževa potencialna izpostavljenost tožbam v povezavi z duhovniškim spolnim zlorabljanjem otrok. Že leta 2010 je bil Benedikt XVI. v eni tožbi naveden kot obtoženec, češ da kot kardinal leta 1995 ni storil ničesar, čeprav naj bi vedel, da je neki duhovnik v ZDA že desetletja zlorabljal dečke v šoli za gluhoneme.

Odvetniki so lani tožbo umaknili, Vatikan pa je potezo označil za veliko zmago za Vatikan, ki da dokazuje, da papež ne more odgovarjati za dejanja duhovnikov, ki zlorabljajo. Benedikt XVI. trenutno ni naveden v nobenem primeru, Vatikan pa ne pričakuje novih tožb, jih pa tudi ne izključuje.
Papeževanje z madežem
Skupine za žrtve zlorab trdijo, da si je Benedikt XVI. že v času pred papeževanjem stalno zatiskal oči pred praksami krajevnih cerkva, ki so kršilce zgolj premikale iz župnije v župnijo, namesto da bi jih predale oblastem. Vatikan to zanika, papež pa se je opravičil za zlorabe in se srečal s številnimi žrtvami zlorab. A skupine za žrtve pravijo, da bo papeževa zapuščina omadeževana, ker je bil na visokem položaju v Vatikanu več kot tri desetletja in bi moral storiti več.

Spolni škandali so se sicer začeli leta preden je bil kardinal Joseph Ratzinger leta 2005 izvoljen za papeža, a so z razkrivanjem vse več primerov v veliki meri že od samega začetka zasenčili njegovo papeževanje.
Konklave že pred 15. marcem?
Medtem so iz Vatikana sporočili, da bi lahko bil konklave, kjer bi izbrali naslednika papeža Benedikta XVI., že pred 15. marcem, če bi bilo v Vatikanu takrat dovolj kardinalov. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je pojasnil, da bi lahko cerkvena pravila, ki določajo čas konklava, tokrat interpretirali rahlo drugače, prav zaradi tokratnih drugačnih okoliščin, zgodovinskega odstopa papeža Benedikta XVI.
Skladno s pravili bi se moral konklave začeti med 15. in 20. marcem, saj kanonsko pravo zapoveduje, da se mora ob smrti papeža konklave sestati v ne manj kot 15 in ne več kot 20 dneh po smrti. Ker pa tokrat ne gre za smrt papeža, ampak za odstop z mesta, bi se volilni postopki lahko začeli že prej.

Kardinali so med postopkom odrezani od zunanjega sveta
Ob izpraznitvi mesta vrhovnega poglavarja Rimskokatoliške cerkve je za izvolitev novega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali volijo papeža med konklavom, volijo pa lahko le kardinali, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let. Njihovo število ne sme presegati 120. Kardinali so med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli, ves čas volitev pa veljajo tudi izjemno stroga pravila za komuniciranje z zunanjim svetom.

Na konklavu Benedikt XVI. ne bo sodeloval, bo pa med kardinali, ki bodo izbirali novega papeža, prvič tudi slovenski kardinal Franc Rode.

Slovo papeža Benedikta XVI. 27. februarja
Papež Benedikt XVI. je na začetku tedna s svojo objavo, da zapušča prestol Rimskokatoliške cerkve, presenetil ves svet. Pojasnil je, da je odločitev sprejel povsem samostojno in da se umika, ker zaradi pešajoče fizične in psihične moči ne vidi smisla v vztrajanju na položaju, saj ne more opravljati poslanstva tako, kot bi moral. Od vernikov se bo med splošno avdienco na Trgu svetega Petra poslovil 27. februarja. Drugih dogodkov ob odhodu papeža Vatikan ne načrtuje.