Zaradi nasilnega zatrtja protestov je ameriški predsednik Barack Obama z odredbo zasegel sredstva in blokiral vse premoženje, ki ga imajo libijski voditelj Moamer Gadafi in njegovi sinovi ter sodelavci v ZDA.

Obama je pojasnil, da so ukrepi usmerjeni proti Gadafijevi vladi, ne proti libijskemu narodu. "Vlada Moamerja Gadafija je v vseh pogledih kršila mednarodna pravila in skupne vrednote, zato mora odgovarjati," je dejal. "Te sankcije so torej usmerjene proti Gadafijevi vladi, medtem ko ščitijo premoženje, ki pripada libijskemu narodu," je pojasnil.

"Gadafi nadzoruje brutalno ravnanje s svojim ljudstvom. Njegova legitimnost je bila zmanjšana na nič v očeh njegovega ljudstva," je dodal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney.

Berlusconi izgublja zaupanje v Gadafija?
"Zdi se, da Gadafi ne nadzira več razmer v Libiji," je na političnem srečanju v Rimu dejal italijanski premier Silvio Berlusconi, eden največjih Gadafijevih zaveznikov v Evropi. Berlusconi, ki je bil precej zmeren v obsodbi nasilja v Libiji, je dejal, da bi ljudske vstaje v arabskem svetu lahko prinesle demokracijo in svobodo, hkrati pa da bi lahko sprožile ustanovitev "nevarnih centrov islamskega fundamentalizma nekaj kilomterov stran od naših obal."

"Zato Evropa in Zahod ne smeta ostati opazovalca v tem procesu," je dodal. "Dogodki v zadnjih nekaj tednih vplivajo na naše trgovinske odnose, dobavo energije in našo varnost," je poudaril. Libija, nekdanja italijanska kolonija, dobavlja Italiji 25 odstotkov nafte in 12 odstotkov plina.

Civiliste streljajo na njihovih domovih
Vladne enote naj bi v libijski prestolnici Tripolis po petkovih molitvah streljale na protestnike, ki so se zbrali na ulicah, in jih okoli tisoč ubile. Ban Ki Mun je dejal, da je libijski režim izvedel kršitve človekovih pravic. Dan po pokolu iz mesta, ki je še vedno v rokah Gadafija, poročajo o napetem miru. Ulice so opuščene, ker se ljudje bojijo, da bi jih ustrelile varnostne sile ali milice. Gadafijeve sile, med katerimi so številni plačanci iz revnih afriških držav, naj bi na civiliste streljale celo v njihovih domovih, brez usmiljenja pa naj bi bili tudi do ranjencev v bolnišnicah.

Tripolis se pripravlja na nove spopade, saj je Gadafi napovedal, da bo svojim privržencem odprl skladišča z orožjem. Gadafi je v petek na Zelenem trgu pozval ljudi, naj se oborožijo ter zaščitijo narod in njegovo nafto pred "protigadafijevskimi" elementi, ki so prevzeli nadzor nad deli države. "Vsako agresijo bomo uničili z ljudsko voljo. Če bo treba, bomo odprli skladišča orožja, da bodo vsi Libijci, vsa libijska plemena oboroženi. Libija bo postala rdeč plamen, goreč premog," je dejal Gadafi. The Times poroča, da je Gadafi prejšnji teden na skrivaj nesel tri milijarde funtov v eno izmed bank, da bi zaščitil premoženje svoje družine.

Privrženci Gadafija naj bi v Tripolisu postavili zapore, da bi preprečili morebiten prihod protestnikov iz drugih mest. Večina države je namreč v rokah nasprotnikov režima in enot libijske vojske, ki so prestopile na stran protestnikov.

"Prosim, Združeni narodi, rešite Libijo"
Libijskega voditelja, ki je na oblasti že skoraj 42 let, je namestnik libijskega ambasadorja pri Združenih narodih Ibrahim Dabaši opisal kot "norca" in opozoril, da bo umrlo na tisoče ljudi v Tripolisu, ker Gadafi ne bo nikoli zapustil države in se bo boril do konca.

Tudi libijski ambasador v ZN-u Mohamed Šalgam, sicer Gadafijev prijatelj iz otroštva, je odrekel poslušnost svojemu voditelju. "Prosim, Združeni narodi, rešite Libijo. Naj ne bo prelivanja krvi, ubijanja nedolžnih. Želimo odločno, hitro in pogumno rešitev," je pozval Varnostni svet.

London prepričuje libijske politike, naj zapustijo Gadafija
Diplomati v Varnostnem svetu so razkrili, da sta Velika Britanija in Francija pripravili osnutek resolucije, ki naj bi osamila libijsko politično in vojaško vodstvo. Sankcije bi lahko vključevale tudi prepoved prodaje orožja, prepoved potovanja in predlog, da se libijsko vodstvo zaradi napadov na protestnike in vojnih zločinov zagovarja pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC).

Britanska vlada naj bi skušala stopiti v stik z višjimi predstavniki libijskega režima, da bi jih prepričala, naj odpovedo zvestobo Gadafiju, sicer jim bodo, tako kot polkovniku Gadafiju, sodili zaradi zločinov proti človečnosti, poroča The Guardian.

O situaciji v Libiji sta po telefonu govorila nemška kanclerka Angela Merkel in britanski premier David Cameron ter se strinjala, da je treba čim prej sprejeti "stroge" sankcije proti Gadafijevemu režimu. Voditelja sta bila soglasna, da morajo biti sankcije čim prej sprejete v Varnostnem svetu ZN-a, zavzela pa sta se tudi za ločene sankcije EU-ja.

Moskva nasprotuje sankcijam
O sankcijah naj bi razmišljala tudi Evropska unija. Vlade članic naj bi se dogovorile o prepovedi prodaje orožja, zamrznitvi premoženja in prepovedi potovanja, uradno odločitev pa naj bi sprejeli naslednji teden.

Številne organizacije za človekove pravice zahtevajo prepoved poleta nad Libijo, saj režim še naprej bombardira protestnike, a je bila prepoved poletov umaknjena iz predlaganega britansko-francoskega osnutka. Evropski diplomati so prepričani, da bi Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu uporabili pravico veta na kakšen podoben predlog. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da sankcijam nasprotuje, češ da bi bile neučinkovite. Tudi nekatere evropske države, med njimi Italija, so opozorile, da bi sankcije lahko privedle do gospodarskih težav, če bi bila prekinjena oskrba z nafto iz Libije.

Množičen beg iz Libije, evakuacija tujcev
Ban Ki Mun je dejal, da je iz Libije čez Tunizijo zbežalo 22.000 ljudi, čez Egipta pa 15.000. "Še več jih je ujetih in ne morejo pobegniti. Obstajajo številna poročila o beguncih, ki jih nadlegujejo in jim grozijo z noži in s pištolami," je še povedal generalni sekretar ZN-a in pozval sosednje države, tudi tiste v Evropi, naj ne zapirajo svojih meja pred begunci. Ban je zahteval odločne ukrepe Varnostnega sveta in opozoril, da bo v nasprotnem primeru število žrtev še naraščalo.

Medtem se nadaljujejo evakuacije tujcev iz Libije, pri tem pa imajo največ težav azijske države, ki imajo Libiji veliko svojih državljanov, ki so večinoma zaposleni kot poceni delavna sila v gradbenem in drugih sektorjih.

Zaradi nemirov v Libiji so se v državi pojavile težave s pomanjkanjem hrane, ki naj bi se po napovedih ZN-ovega Svetovnega programa za hrano še povečale. Hrana ne prihaja v državo, delitev hrane pa je močno omejilo nasilje.