Uradni končni izzidi kažejo, da sta vodja desnice in njegova stranka Ljudstvo svobode v poslanski zbornici dobila 340 sedežev, v 350-sedežnem senatu pa 168. S tem si je Berlusconi zagotovil svoj tretji mandat n ačelu vlade.
V senatu Berlusconiju okoli 5 odstotkov več
Levosredinska koalicija pod vodstvom vodje Demokratske stranke (PD) Walterja Veltronija je dobila 239 poslanskih mest v 617-članski poslanski zbornici, medtem ko se bo morala v senatu zadovoljiti s 130 sedeži. Prav večina v senatu je ključna.
Druge stranke daleč zadaj
Za najmočnejšima strankama se je na tretje mesto z nekaj več kot petimi odstotki glasov uvrstila Demokrščanska unija (UDC) Pier Ferdinanda Casinija, ki se je ločil od Berlusconija. Sledi Mavrična levica, ki združuje Zelene in dve komunistični stranki.
Veltroni že priznal poraz
Berlusconi in njegov zavezni, skrajni desničar Gianfranco Fini sta si že čestitala za zmago, Veltroni pa je priznal poraz. "Kot je to navada v vseh zahodnih demokracijah in mislim, da tudi pravilna stvar, za zmagovalca volitev priznavam Berlusconija in mu želim veliko uspeha pri delu."
Frattini še vedno na neplačanem dopustu
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je komisarju za pravosodje, svobodo in varnost Francu Frattiniju še za dva tedna podaljšal neplačani dopust. Frattini, ki naj bi v novi italijasnki vladi postal zunanji minister, je bila na neplačanem dopustu od 14. marca do 15. aprila.
Več kot 80 odstotkov volivcev na volišča
Volilna udeležba je bila nekaj nad 80-odstotna, kar je za okoli 3,5 odstotke manj kot pred dvema letoma.
71-letni medijski mogotec je bil že dvakrat na čelu italijanske vlade - najprej sedem mesecev od aprila leta 1994, nato pa še med letoma 2001 in 2006. "Zmagovalec bo moral počistiti zmedo in nesnago, ki zastruplja Italijo, in ponovno oživiti tamkajšnje gospodarstvo," je dejal politični analitik James Walston.
Ključen boj za senat
Izidi v poslanski zbornici kažejo na voljo na državni ravni, v senatu pa je pomembno, kdo bo zmagal v posamezni od 20 italijanskih dežel. Ključen bo izid v treh deželah: Liguriji, Laciju in Kalabriji. Štetje se je najprej začelo v senatu, nato bo na vrsti poslanska zbornica, v torek pa še glasovi, oddani na lokalnih volitvah.
ZDA za sodelovanje z zmagovalcem
Na prve projekcije izidov so se že odzvale ZDA. Državni podsekretar Kurt Volker, ki je trenutno v Rimu, je zatrdil, da bo Washington sodeloval z novim italijanskim vodstvom, ne glede na to, kdo bo zmagovalec. Slovensko vodstvo neuradnih izidov še ni komentiralo.
Fotografiranje volilnih lističev
Drugi dan volitev, ki so se začele v nedeljo, so bila volišča odprta do 15. ure, pripetilo pa se je tudi nekaj manjših incidentov.
Tako so pristojni prijavili več volivcev, ki so skušali fotografirati svoje volilne lističe, kar je prepovedano. V Vidmu na severu Italije je neki volivec svoj listič fotografiral z mobilnim telefonom. Opazili so ga karabinjerji, ki so mu zaplenili mobilnik in ga prijavili. O podobnih dogodkih so poročali tudi iz Siracuse in dveh manjših volišč v Catanii.
Fotografiranje na italijanskih voliščih je prepovedano, ustrezen zakon pa je vlada sprejela pred tokratnimi volitvami. Med razlogi za to odločitev so bile pritožbe, da so morali nekateri volivci na območjih, kjer ima oblast mafija, fotografirati lističe v dokaz, da so volili "prave" kandidate. Za fotografiranje je zagroženo do 1000 evrov denarne kazni in do šest mesecev zapora.
Malce manjša volilna udeležba
V nedeljo, prvi dan volitev, je bila volilna udeležba slabih 63 odstotkov, kar je okoli štiri odstotke manj kot pred dvema letoma. Italijansko notranje ministrstvo je prejšnji teden že sporočilo, da bo zaradi natančnejšega pregledovanja glasovnic preštevanje glasov potekalo počasneje kot običajno.
Zmago napovedovale že ankete
V zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ki so jih objavili dva tedna pred volitvami, je 71-letni vodja italijanskih konservativcev in nekdanji premier Berlusconi užival za šest ali sedem odstotkov večjo podporo italijanskih volivcev kot njegov tekmec, 52-letni Walter Veltroni iz levosredinskega tabora.
Zmagovalec volitev se bo moral soočiti predvsem z zastalim gospodarstvom v državi in ljudstvom, ki je nezadovoljno s politiki.
Do predčasnih parlamentarnih volitev je prišlo potem, ko je januarja po 20 mesecih vladanja zaradi razpada koalicije odstopil takratni premier Romano Prodi.
K. S./A. P.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje