"ZDA so nazaj. Čezatlantsko zavezništvo je nazaj," je Biden dejal udeležencem virtualne münchenske varnostne konference. "ZDA so v celoti zavezane zavezništvu Nato. Pozdravljam vaše vse večje vlaganje v vojaške zmogljivosti, ki omogočajo našo skupno obrambo," je še poudaril zbranim voditeljem.

Njegove izjave izkazujejo precej drugačen odnos do Nata od predhodnika Donalda Trumpa, ki je zavezništvo označil za zastarelo in tudi predlagal umik ZDA.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da je Nemčija pripravljena na "novo poglavje" v čezatlantskih odnosih. "V svojih načelih in vrednotah, v veri v demokracijo in njeni sposobnosti za ukrepanje imamo široke in dobre temelje," je dejala.

Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer je medtem pozdravila Bidnovo napoved, da ZDA svojih vojakov ne bodo umaknile iz Nemčije.

"Verjamem v Nato," pa je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pred dobrim letom pretresel članice z izjavo, da je "Nato možgansko mrtev". Na konferenci je Macron pojasnil, da njegov koncept "evropske strateške avtonomije" ne pomeni oddaljevanja od Nata, poudaril pa je, da "Nato potrebuje bolj političen pristop".

Stoltenberg: Vzpon Kitajske odločilno vprašanje za čezatlantsko skupnost

Govorci na münchenski varnostni konferenci so se sicer osredotočali na Kitajsko in Rusijo. "Kitajska in Rusija poskušata na novo napisati pravila, da bi koristili svojim interesom," je posvaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Vzpon Kitajske je odločilno vprašanje za čezatlantsko skupnost, ki ima morebitne posledice za našo varnost, blaginjo in način življenja," je dodal.

Čeprav naj bi v tem desetletju glavna nasprotnica Nata ostala Rusija, zavezništvo razmišlja o tem, da bi v glavni uradni dokument oz. strateški koncept vključilo tudi Kitajsko zaradi njenega vojaškega vzpona. 30-članski Nato bi lahko okrepil tudi vezi z Avstralijo in Japonsko, je še dejal Stoltenberg.

Biden je bil medtem kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Putin skuša oslabiti evropski projekt in naše zavezništvo Nato. Skuša spodkopati čezatlantsko enotnost in našo odločnost," je dejal.

Glede odnosov s Pekingom pa je sporočil, da "se moramo pripraviti na dolgotrajno strateško bitko s Kitajsko". "Zagotoviti moramo, da so koristi od rasti porazdeljene široko in pravično, in ne samo med nekaterimi. Lahko se upremo kitajskim gospodarskim zlorabam in spodkopavanju temeljev mednarodnega gospodarskega sistema," je dodal.

Merkel: Zahod potrebuje Kitajsko pri varovanju okolja

Angela Merkel je na drugi strani poudarila, da interesi niso vedno enaki, vendar je treba o razlikah odkrito govoriti. Zavzela se je za skupno čezatlantsko agendo glede odnosov z Rusijo, ki mora vključevati ponudbe za sodelovanje, a tudi jasno opredeliti razlike. Še težje bo po njenih besedah pripraviti skupno agendo glede odnosov s Kitajsko. Peking je namreč sistemski konkurent, obenem pa ga Zahod potrebuje pri reševanju svetovnih težav, kot je varovanje okolja.

Macron je pozval, naj EU in ZDA do pet odstotkov svojih trenutnih zalog cepiva namenijo Afriki. Najprej bi morali v Afriko poslati 13 milijonov odmerkov, da bodo lahko precepili zdravstvene delavce. Opozoril je, da bodo afriške države v nasprotnem primeru cepivo kupile od Rusije in Kitajske.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je medtem poudaril, naj se države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, pripravijo na neprijetne čase. Z menjavo oblasti v Washingtonu je namreč zavezništvo EU-ja, ZDA in podobno mislečih držav znova "mogočna in vplivna sila".

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem nagovoru na konferenci poudarila pomen čezatlantskega sodelovanja v odnosih s Kitajsko in Rusijo.

Guterres svari pred rivalstvom med ZDA in Kitajsko

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je medtem posvaril pred vse večjim rivalstvom med ZDA in Kitajsko. "Ne moremo si privoščiti prihodnosti, v kateri bi se največji gospodarstvi na svetu razdelili v dva nasprotna tabora," ki bi imela vsak svojo vodilno valuto, trgovinska in finančna pravila ter lastno medmrežje, poleg tega pa bi ločeno razvijala še umetno inteligenco.

"Tehnološki in gospodarski prepad bi se lahko spremenila v geostrateški in vojaški prepad," je posvaril. Po njegovih besedah so nujna pogajanja o trgovini in tehnologiji, ki lahko privedejo do sodelovanja ali zelo resne konfrontacije. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja Zahoda. Dodal je, da so se stališča Kitajske in Zahoda do spopadanja s podnebnimi spremembami zbližala. Zavzel se je za okrepljen boj proti podnebnim spremembam.