Vesoljske dejavnosti omogočajo civilno in vojaško komunikacijo, navigacijo, delovanje prenosnih telefonov in prenos podatkov. Veliko dejavnosti na zemlji, morju in zraku je odvisnih od zmogljivosti v vesolju, je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ponazoril pomen novega centra.

Vesolje kot peta operativna domena Nata
Lani so zaveznice opredelile vesolje kot peto operativno domeno Nata – poleg kopnega, zraka, morja in kibernetike. "Danes so stopile še en pomemben korak naprej," je poudaril generalni sekretar. Center bo pomagal usklajevati vesoljske dejavnosti zaveznic, podpirati Natove misije in operacije iz vesolja, tudi s satelitskim slikovnim materialom, ter varovati zavezniške vesoljske sisteme z izmenjavo informacij o morebitnih grožnjah.

Nekatere države, vključno z Rusijo in Kitajsko, razvijajo sisteme za onemogočanje satelitov
Že pred zasedanjem je Stoltenberg opozoril, da je v vesolju vse bolj natrpano in konkurenčno ter da nekatere države, vključno z Rusijo in Kitajsko, razvijajo sisteme, ki lahko oslepijo, onemogočijo ali sestrelijo satelite. To ima lahko hude posledice za civilne in vojaške dejavnosti, zato je treba zagotoviti varne in zanesljive sisteme v vesolju, je še poudaril generalni sekretar na virtualni novinarski konferenci.

Nato: Naš pristop je obramben, ne gre za oboroževanje vesolja
Novi center bo na začetku temeljil na obstoječih zmogljivostih v Ramsteinu. Število ljudi bo na začetku omejeno, a sčasoma je načrtovana razširitev in povečanje obsega, je pojasnil. V Natu ob tem poudarjajo, da je njihov pristop obramben in da ne bo oboroževanja vesolja, temveč gre za zagotavljanje ustrezne komunikacije, navigacije in prenosa podatkov v miru, krizi in konfliktih, za kar so vesolje in sateliti ključni.

Ključna zaščita podmorskih komunikacijskih kablov
Tako za civilno kot za vojaško delovanje so ključni tudi podmorski komunikacijski kabli. Pomenu njihove zaščite, zlasti pred ruskimi grožnjami, so se ministri posvetili v okviru razprave o krepitvi odvračalne in obrambne drže ter krepitvi odpornosti. "Od teh kablov je odvisen internet," je njihov pomen ponazoril Stoltenberg. Opozoril je, da je večina teh kablov v zasebni lasti in da je javno znano, kje so, kar pomeni, da so potencialno ranljivi.

Vprašanje podmorskih komunikacijskih kablov sicer sodi v sklop širše razprave o krepitvi odpornosti in ranljivosti infrastrukture v zaveznicah. Ministri so danes obravnavali poročilo o tem. Stoltenberg je ob tem spomnil, da je Nato pred kratkim vzpostavil novo poveljstvo za zaščito pomorskih povezav čez Atlantik v ameriškem Norfolku, ki je med drugim zadolženo za nadzor groženj podmorski infrastrukturi.

Obrambni izdatki članic so se v zadnjem letu povečali za 4,3 odstotka
Ključni temi tokratnega virtualnega zasedanja sta sicer poleg krepitve odvračalne in obrambne drže zavezništva ter krepitve odpornosti še pravičnejša delitev bremen ter misiji v Afganistanu in Iraku. Kljub pandemiji koronavirusne bolezni 19 je ključna nadaljnja krepitev naložb v obrambo, saj stare varnostne grožnje niso izginile, poleg tega vojska pomaga civilnim strukturam pri spopadanju z virusom, poudarja Stoltenberg že od izbruha pandemije. V Natu so dan pred dvodnevnim virtualnim zasedanjem obrambnih ministrov objavili sveže podatke o obrambnih izdatkih za leto 2020, ki kažejo na šesto zaporedno leto krepitve izdatkov v evropskih zaveznicah in Kanadi ob realnem povečanju za 4,3 odstotka.

Manj od Slovenije za obrambo namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg
Natov cilj zagotoviti dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo do leta 2024 izpolnjuje deset zaveznic. Največ za obrambo namenjajo ZDA s 3,87 odstotka BDP-ja, sledi Grčija z 2,58 odstotka BDP-ja. Nad dvema odstotkoma so še Združeno kraljestvo, Romunija, Estonija, Latvija, Poljska, Litva, Francija in Norveška. Slovenija je z 1,2 odstotka BDP-ja med zadnjimi. Manj od nje za obrambo po najnovejših zavezniških podatkih namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg.

Petina obrambnega proračuna za naložbe: Slovenija z 8,7 odstotka zadnja
Drugi ključni obrambni cilj zavezništva je namenjati petino obrambnega proračuna za naložbe v nove zmogljivosti. Tega cilja ne izpolnjuje trinajst zaveznic. Slovenija je z 8,7 odstotka na zadnjem mestu. S sprejetjem zakona o obrambnih investicijah naj bi sicer Slovenija po neuradnih informacijah od naslednjega leta naprej dosegla in tudi presegla omenjeni cilj 20 odstotkov.

Slovenija pri misijah vselej deležna pohval
Tretji ključni obrambni cilj zavezništva pa je sodelovanje v Natovih misijah in operacijah. Ko gre za uresničevanje tega cilja, je bila Slovenija od Nata vselej deležna pohval.