Kitajsko gospodarstvo bo po besedah Stoltenberga kmalu preraslo ameriško. Kitajski bruto domači proizvod je leta 2019 sicer znašal dobrih 14,3 bilijona, ameriški pa dobrih 20 bilijonov dolarjev. "Vzpon Kitajske bistveno spreminja svetovno ravnovesje moči, veča grožnje odprti družbi in osebnim svoboščinam ter povečuje konkurenco za naše vrednote in način življenja," je dejal Stoltenberg 8. junija v govoru o 10-letni Natovi viziji.

"Že zdaj imajo drugi največji vojaški proračun na svetu. Veliko vlagajo v moderne vojaške zmogljivosti, med drugim tudi rakete, ki so sposobne doseči zaveznice. Kitajske sile vidimo v Arktiki in Afriki. Vidimo jih vlagati v našo kritično infrastrukturo. Vse več sodelujejo z Rusijo. Vse to ima varnostne posledice za Nato," je poudaril Stoltenberg.

V intervjuju za Welt am Sonntag je poudaril, da je "Kitajska pred vrati Evrope". Posvaril je, da ima Kitajska jedrsko orožje, s katerim lahko doseže evropska mesta.

Za komentar Stoltenbergovih izjav smo zaprosili obramboslovca in zaslužnega predsednika Združenja Evro-atlantski svet Slovenije Antona Beblerja, ki odgovarja, da je uradno stališče Nata do Kitajske zapisano v Londonski deklaraciji iz lanskega decembra, kjer piše, da Nato Kitajske ne dojema kot sovražnika ali nasprotnika.

Kitajska po njegovih besedah svoj mednarodni položaj krepi predvsem s finančnimi sredstvi in tehnološkim razvojem, "Nato pa v tem pogledu ne more odigrati nobene vloge."

Po uradnih podatkih Peking za obrambo v letošnjem letu namenja 178 milijard dolarjev, kar je okoli četrtina lanskih uradnih izdatkov Washingtona pri 686 milijard dolarjev, navaja Reuters.

Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut (Sipri) s sedežem v Stockholmu sicer ocenjuje, da so ZDA leta 2019 za obrambo namenjale 731 milijard dolarjev, Kitajska pa 261 milijard dolarjev.

Sprva smo povzemali napačne številke ameriškega vojaškega analitika Iana Brzezinskega, ki je pisal, da Peking trenutno za vojaške zmogljivosti namenja 260 milijard dolarjev, kar naj bi bilo po njegovem pisanju nekje 70 odstotkov ameriškega vojaškega proračuna.

Kitajska je svoje zaloge jedrskega orožja po podatkih Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (Sipri) povečala z 290 na 320 bojnih konic, vendar imata jedrski velesili Rusija in ZDA še zmeraj okoli 90 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu.

"Seveda razvijajo svoje orožje, ampak na ravni medcelinskih raket in jedrskega orožja bistvenega premika ni bilo, pa tudi če bi bil, se zelo malo tiče Nata. Obstaja teoretična možnost, da bi Kitajska lahko zadela Evropo. Vendar ima to tehnično možnost tudi Indija. Kitajska nima razloga niti namena, da bi koga napadala z jedrskim orožjem," profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede komentira Stoltenbergove besede.

"Razmerje med številom jedrskih nabojev Kitajske in na drugi strani držav Nata – Francije, ZDA in Velike Britanije – je približno 1:15. Razmerje v število raketometnih raket, ki bi bile lahko medcelinske, je nekje 1:10 v prednost Nata," je Bebler opisal razmerja v oborožitvi.

Brzezinski: "Rusija ni več glavni nasprotnik ZDA"
Ian Brzezinski, član ameriškega Atlantskega sveta in ameriški strokovnjak za vojaške zadeve, sin Reaganovega svetovalca za nacionalno varnost Zbigniewa Brzezinskega, je v odzivu na Stoltenbergove besede zapisal, da "Rusija ni več glavni nasprotnik ZDA, temveč ga je zamenjalo kitajsko junačenje".

Kitajska poleg gospodarskega in vojaškega za Zahod predstavlja tudi tehnološki izziv, piše Ian Brzezinski, saj so vodilna sila v komunikacijah 5G, umetni inteligenci, hipersoničnem orožju in kvantnem računalništvu.

"Kitajska vojaško ne pomeni nobene grožnje za Natove države članice. Potencialno, nekoč, ko se bo še bolj okrepila in spremenila svojo vojaško doktrino, se ta nevarnost lahko pojavi. Za zdaj tega ni," Bebler odgovarja na vprašanje, ali je Kitajska resna grožnja Natu in evropskim zaveznicam.

Bebler: "Kitajska ne predstavlja grožnje, kvečjemu je ogrožena"
"Razmerje je obratno. Kitajska je potencialno ogrožena od države članice Nata, in sicer ZDA. V neposredni bližini Kitajske so ameriške vojaške postojanke: na Japonskem in v Južni Koreji, oborožene tudi s taktičnim jedrskim orožjem, bombniki, bojnimi ladjami. Približno 80.000 vojakov je v teh postojankah," opisuje obramboslovec.

Tudi Kitajska se je odzvala na Stoltenbergove navedbe in sporočila, da ne predstavlja grožnje nobeni državi. "Upamo, da bo Nato lahko še naprej vzdrževal pravilno mnenje o nas in gledal na naš razvoj racionalno," je po navedbah Deutsche Welle sporočila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Čunjing.

Obrambni ministri Nata za krepitev zračne in raketne obrambe
Stoltenberg je v govoru o 10-letni viziji poudaril, da kljub vzponu Kitajske veliko grožnjo varnosti na Zahodu še zmeraj predstavlja Rusija, kar je bila tudi ena glavnih tem nedavnega zasedanja obrambnih ministrov Nata.

Stoltenberg je opozoril na razvoj nove rakete SSC-8 (rusko ime: Novator 9M729), ki bi prav tako lahko dosegla evropska mesta in "znižuje prag za morebitno uporabo jedrskega orožja v oboroženih spopadih," poroča EUObserver. Razvoj ruske rakete je bil tudi uradni razlog za izstop ZDA iz sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo (INF) leta 2008.

Stoltenberg svari pred "propagandno osjo" Rusija–Kitajska
Po Stoltenbergovem mnenju sta Rusija in Kitajska zelo dejavni tudi pri širjenju dezinformacij. "Videli smo ruske in kitajske poskuse, da na neki način prevalijo krivdo za obstoj koronavirusa na zaveznice Nata," je dejal Stoltenberg in dejal, da bo "resnica zmagala, saj so zahodne odprte družbe in svobodni mediji" dovolj robustni, da zdržijo pritisk "propagandne osi".

Kitajski razvoj po mnenju Stoltenberga zahteva tudi odločnejši odgovor čezatlantskega zavezništva. Članice je pozval, naj stopijo skupaj in se sočasno vzdržijo "nacionalnih dejanj". Enotnost Nata je v zadnjem letu sicer pod velikim vprašajem.

Neenotnost Nata: "Največ nesporazumov povzroča Trump"
Notranja trenja znotraj Nata so po besedah sogovornika že dejstvo. Turčija je lani razburila ZDA, ko se je odločila za nakup ruskega protiraketnega sistema S-400. ZDA so nato Turčijo izključile iz programa F-35 in urjenja turških pilotov. Vendar se je Turčija za nakup ruskega sistema S-400 odločila šele potem, ko so ji ZDA onemogočile nakup ameriškega sistema Patriot, pojasnjuje Bebler. Marca letos so ZDA Turčiji ponudile možnost nakupa sistema Patriot, če ne bo uporabljala sistema S-400, poroča Reuters.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je novembra lani Nato označil za "možgansko mrtev", ker se Turčija pred svojo ofenzivo na severu Sirije ni posvetovala s članicami Nata. Evropo je ob tem pozval, naj se začne dojemati kot geopolitična sila.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Macronu kmalu odvrnil, da naj preveri svoje možgane, in invazijo v Sirijo znova označil za boj proti terorizmu. Turčija je pred manj kot tednom dni izvedla nove napade, uperjene proti Delavski stranki Kurdistana (PKK), tokrat na severu Iraka.

"Turški vojaški vstop čez mejo Sirije je očitna kršitev mednarodnega prava. Turki se niso z nikomer v Natu posvetovali. Macron je to navedel kot primer, zakaj je Nato klinično mrtev. Vendar tudi Francozi to počnejo. To so storili v napadu na Libijo, ko se prav tako niso posvetovali z Natom. Tudi zadnji primer, ko Trump napoveduje umik čet iz Nemčije, to počne brez posvetovanja z nemško vlado ali Natom. Enako je počel tudi pri izstopu iz INF-ja, članice so o tem izvedele iz množičnih medijev," Bebler pojasnjuje številne neusklajenosti med članicami Nata.

Kam bodo ZDA premestile vojake iz Nemčije?
"Največ nesporazumov oz. razhajanj med članicami povzroča Donald Trump," je jasen. Ameriški predsednik je zdaj tudi javno napovedal, da bodo ZDA svoje enote v Nemčiji zmanjšale s 34.000 na 25.000 vojakov, vzrok pa naj bi bilo nemško neizpolnjevanje namenjanja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo.

Stoltenberg je v sredo sicer zatrdil, da se bodo Američani glede tega posvetovali z zaveznicami, vendar nemška vlada še zmeraj ni prejela uradnega obvestila. Ameriški obrambni minister Mark Esper je v sredo na videokonferenci obrambnih ministrov Nata zatrdil, da ZDA ostajajo zavezane zagotavljanju varnosti zavezništva in da se bodo glede nadaljnjih korakov posvetovale z zaveznicami.

Ameriško poveljništvo za Afriko v Stuttgartu
Nemčija je eden izmed pomembnejših centrov Nata v Evropi. V državi imata sedež ameriški poveljništvi za Evropo in Afriko ter poveljstvo zračnih sil ZDA za Evropo in Afriko. V zdravstvenem centru Landstuhl zdravijo ameriške vojake s fronte v Afganistanu in Iraku. V Wiesbadnu je sedež poveljstva US Army Europe, v Spangdahlemu oporišče lovcev F-16, v Grafenwoehru pa je največje Natovo vadišče v Evropi.

Napoved znižanje števila vojakov ameriških vojakov sproža ugibanja, kam bodo premeščeni. Bebler dvomi, ali bodo premik na koncu sploh izvedli oz. ali ga bodo morda izvedli v manjšem obsegu. Manjši del vojakov od napovedanega naj bi Američani sicer prestavili na Poljsko, ki jih je tja povabila in je pripravljena prevzeti stroške premika in vzdrževanja.

V ZDA je napovedani umik sprožil tudi nekaj polemik, ali naj bi vojake, sploh zaradi trgovinskih in diplomatskih spopadov s Pekingom, Washington prestavil bliže Kitajski. Ian Brzezinski, denimo, za odgovor na vzpon Kitajske predlaga tri rešitve: vzpostavitev sveta Nato – Kitajska po vzoru sveta Nato – Rusija iz leta 1997, krepitev sodelovanja z zgoraj naštetimi indo-pacifiškimi partnericami v obliki rednih in obsežnih vojaških vaj ter vzpostavitev "centra odličnosti" in sedeža vojaškega elementa v indo-pacifiški pokrajini, kjer je Nato leta 2012 vzpostavil strateško partnerstvo z Južno Korejo, Novo Zelandijo in Mongolijo, leta 2013 z Avstralijo ter leta 2014 z Japonsko.

Ameriški umik "skladen z Macronovimi načrti "

Anton Bebler meni, da ZDA vojakov ne bodo prestavile v bližino Kitajske, saj v ameriških oporiščih v njeni bližini ni potrebe po pehotnih silah, ki naj bi se selile iz Nemčije, temveč imata tam večjo vlogo mornarica in letalstvo. Bebler sicer še poudarja, da je napovedan ameriški umik v glavnem skladen s predlogom Emmanuela Macrona, ki si prizadeva za večjo strateško avtonomijo Evropske unije, kjer je Francija po brexitu še edina preostala jedrska sila.