ZDA in Finska si delijo demokratične vrednote, je po srečanju s finskim kolegom poudaril Biden. "Mislim, da Nato še nikoli ni bil močnejši," je nadaljeval in dodal, da je potreboval "približno tri sekunde, da je privolil v vključitev Finske v Nato".

Niinistö je medtem pojasnil, da se je z vstopom v Nato začelo novo obdobje finske varnosti. "Ko zadeve postanejo resne, se zavedamo, da moramo držati skupaj," je dejal in se zahvalil ZDA za podporo na poti Finske v Nato.

Predsednik ZDA se je skupaj s finskim predsednikom srečal še z voditelji Švedske, Danske, Norveške in Islandije, s katerimi je razpravljal zlasti o podnebnih spremembah. "To je edina eksistenčna grožnja, s katero se spopada človeštvo, in nimamo veliko časa, vendar sem prepričan, da se lahko z njo spopademo," je povedal in ob tem poudaril pomen tesnega sodelovanja.

Danska premierka Mette Frederiksen je na srečanju pohvalila Bidna, da je ZDA ponovno vključil v boj proti podnebnim spremembam. Islandska premierka Katrin Jakobsdottir pa je poudarila, da imajo ZDA ključno vlogo pri reševanju podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti.

Biden je v Helsinke prispel le dan po koncu vrha Nata v Vilni, ki se ga je kot najnovejša članica zavezništva udeležila tudi Finska. Kmalu pa ji bo sledila še Švedska, saj je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v Litvi zagotovil, da bo Ankara ratificirala švedski pristopni protokol za članstvo v Natu.

Švedsko vrhovno sodišče proti izročitvi dveh beguncev Turčiji

Švedsko vrhovno sodišče je danes sporočilo, da ne bo dovolilo izročitve dveh beguncev, ki jima Turčija očita sodelovanje v gibanju klerika Fethullaha Gülena. Izročitev t. i. gulenistov in pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK) je bil eden glavnih pogojev Ankare v pogovorih o sprejemu Švedske v Nato.

Ankara gibanje Fethullaha Gülena obtožuje poskusa državnega udara leta 2016 in ga označuje za teroristično organizacijo.

Turčija dvojici očita, da sta si na prenosni telefon prenesla aplikacijo za komuniciranje, ki jo uporabljajo pripadniki Gülenovega gibanja, in na podlagi tega želi enega od njiju zapreti, drugega pa kazensko preganjati.

Kot je pojasnilo vrhovno sodišče, imajo sodniki zadržke glede obeh zahtev za izročitev. Oba posameznika imata namreč na Švedskem status begunca, hkrati pa sodišče poudarja, da njuno dejanje ne predstavlja zadostnega dokaza, da sta res člana gibanja.

Odločitev sodišča lahko pomeni novo oviro za Stockholm, potem ko se je v ponedeljek zdelo, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan končno privolil, da bo Švedski dal zeleno luč za članstvo v Natu.

Optimizem Stockholma je sicer Erdogan načel že v sredo, ko je ob koncu vrha Nata v Vilni dejal, da Turčija pred oktobrom ne bo mogla ratificirati švedskega pristopnega protokola za članstvo, kot razlog pa med drugim navedel parlamentarni poletni premor.