Potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu v preteklih dneh znova potrdil svoje nasprotovanje oblikovanju palestinske države, s tem pa tudi rešitvi dveh držav, je Borrell v petek izrazil prepričanje, da bo za dosego miru med Izraelom in Palestinci treba rešitev dveh držav vsiliti od zunaj.
"Izrael znova potrjuje svoje zavračanje rešitve dveh držav, da bi jo preprečil, je šel tako daleč, da je sam ustanovil Hamas," je dejal Borrell. Izraelsko vlado je obtožil, da je financirala Hamas, da bi oslabila palestinske oblasti gibanja Fatah.
Ob sprejemu častnega doktorata na španski univerzi Valladolid je v govoru še poudaril, da se bo, če ne bo odločnega posredovanja od zunaj, "spirala sovraštva in nasilja nadaljevala iz generacije v generacijo, od pogreba do pogreba, saj cvetijo semena sovraštva, ki se danes sejejo v Gazi".
Hamas je ustanovila skupina islamskih skrajnežev kot protiutež Islamskemu džihadu in tekmeca Palestinski osvobodilni organizaciji (PLO), pretežno sekularnemu gibanju, ki ga je takrat vodil Jaser Arafat. Po kratkih spopadih s Fatahom, ki je del PLO-ja, je po zmagi na parlamentarnih volitvah Hamas leta 2007 prevzel nadzor nad območjem Gaze.
V zadnjih letih je Gaza, ki je pod izraelsko zaporo, prejela več milijonov dolarjev pomoči od Katarja. Zaradi tega so Netanjahuja obtožili, da podpira financiranje Hamasa, kar pa zanika.
Biden v pogovoru z Netanjahujem ponovil potrebo po palestinski državi
Predsednik ZDA Joe Biden pa je medtem Benjamina Netanjahuja v njunem prvem pogovoru v zadnjem mesecu dni prepričeval o potrebi po samostojni palestinski državi. Biden je izraelskega premierja poklical dan po tem, ko je ta izjavil, da zavrača palestinsko državnost.
"Predsednik še vedno verjame v obljubo in možnost rešitve dveh držav," je novinarjem v Beli hiši dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby. "Predsednik je v pogovoru izrazil trdno prepričanje, da je rešitev dveh držav še vedno pot naprej, in to bomo poudarjali še naprej. Dobri prijatelji in zavezniki lahko imajo takšne odkrite in neposredne razprave, kot jih imamo mi," je dodal.
Biden in Netanjahu, ki sta se pred tem nazadnje pogovarjala 23. decembra, sta govorila tudi o talcih, ki so jih zajeli pripadniki islamističnega gibanja Hamas med napadom na Izrael 7. oktobra lani.
Kirby je skušal novinarje prepričati, da je bil pogovor Bidna in Netanjahuja načrtovan že prej in ni bil neposredna posledica izjav izraelskega premierja proti rešitvi dveh držav.
Naj spomnimo: Netanjahu je v četrtek v nagovoru rojakom zavrnil možnost ustanovitve samostojne palestinske države po koncu vojne v Gazi. "V prihodnosti mora Izrael nadzorovati celotno območje od reke do morja," je poudaril. "In to pač ne sovpada z idejo suverene palestinske države. Kaj hočeš,” je dejal.
Kirbyja so sicer na tiskovni konferenci vprašali tudi po pobudah Mehike in Čila, da se na mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) odpre preiskava proti Izraelu zaradi zločinov proti človečnosti. "Še enkrat bom ponovil, da ZDA nimajo nobenih indicev, da bi si izraelska vojska namerno skušala zagrešiti vojne zločine,” je dejal.
Biden že vse od napadov izraža trdno podporo Izraelu, obenem pa opozarja Netanjahuja, da bo Izrael izgubil podporo sveta zaradi neselektivnega bombardiranja Gaze.
Progresivni demokrati za ustavitev prodaje orožja Izraelu
Medtem je skupina 60 demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa poslala pismo državnemu sekretarju ZDA Antonyju Blinknu, v katerem je Bidnovo administracijo pozvala, naj odločno zavrne “prisilno in stalno razselitev" Palestincev iz Gaze.
Čeprav podpora pomoči Izraelu ostaja v kongresu trdna, pa vse več kongresnikov, predvsem iz progresivne demokratske struje z Berniejem Sandersom in Alexandrio Ocasio-Cortez na čelu, pritiska na Belo hišo zaradi prodaje ameriškega orožja Izraelu.
Med potovanjem po Bližnjem vzhodu je Blinken prejšnji teden v pogovorih s predstavniki izraelskih oblasti poudaril, da so arabske države, vključno s Savdsko Arabijo, zavezane pomoči pri obnovi Gaze in prihodnjem palestinskem upravljanju, vendar le pod pogojem, da bo Izrael odprl pot palestinski državi.
Netanjahu je sicer v četrtek zatrdil, da bi moral biti predsednik izraelske vlade sposoben reči ne celo najboljšim prijateljem.
Izraelski odgovor na napad Hamasa, ki je zahteval 1140 življenj, od tega približno 695 civilistov, je do zdaj po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi zahteval 24.762 življenj, od tega 70 odstotkov žensk, otrok in mladostnikov.
Razseljenih je že 85 odstotkov prebivalstva Gaze, medtem ko Izrael vztraja, da ne bo popustil, dokler ne bo Hamas izbrisan.
Razkol v izraelski vojni vladi
Iz Izraela pa prihaja vse več poročil o razkolu v izraelski vojni vladi – mediji poročajo, da premier in obrambni minister Joav Galant na tej točki "komaj da govorita", navaja BBC.
Pomemben član vojne vlade, minister brez listnice in nekdanji general Gadi Eisenkot trdi, da Netanjahu ne govori resnice o vojaških ciljih Izraela v Gazi, ko pravi, da se bo ofenziva Izraela nadaljevala do popolnega poraza Hamasa.
Eisenkot, čigar sin in nečak, oba vojaka, sta bila ubita v bojih v Gazi v razmiku 24 ur, je v TV-intervjuju za izraelski Kanal 12 povedal, da tisti, ki zagovarjajo "popoln poraz" Hamasa, "ne govorijo resnice", saj da ne gre za realističen cilj.
Premierja je tudi obtožil, da 7. oktobra, ob vdoru Hamasovih borcev v Izrael, ni ustrezno zaščitil državljanov in pozval k predčasnim volitvam, saj da javnost nima zaupanja v aktualno vodstvo države. Meni tudi, da je edini način za izpustitev talcev z dogovorom.
Nedavna anketa je pokazala, da si le 15 odstotkov Izraelcev želi, da Netanjahu tudi po vojni ostane na oblasti. In čeprav večina Izraelcev še naprej podpira vojaško akcijo proti Hamasu, večina zdaj pravi, da je njihova prioriteta osvoboditev 130 talcev, ne pa potencialno nedosegljiv cilj uničenje Hamasa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje