Slovenija je del uradne razvojne pomoči namenila laboratoriju za preučevanje kakovosti naftnih derivatov, ki so ga pred dnevi odprli v Mostarju. Projekt je v celoti vreden 2,5 milijona evrov, Slovenija je prispevala 900.000 evrov, del denarja je zagotovila tudi Češka.

BiH se je odločil presekati črni trg in končno vzpostaviti red na področju naftnih derivatov. V državi je kar 620 bencinskih črpalk, njihovih lastnikov pa več kot 200! Tu vlada precejšnja zmeda, vozniki na območju BiH-a dejansko nikoli ne vedo, kakšne kakovosti je gorivo, ki ga natočijo v rezervoar svojega avtomobila. Po pripovedovanju domačinov vsakič tvegajo, da bo vozilo končalo v okvari.

Slovenija je novemu referenčnemu akreditacijskemu laboratoriju, ki so ga uredili v enem izmed poslopij industrijske cone v Mostarju, v obliki donacije zagotovila merilno opremo in instrumente za preverjanje goriv. Projekt je koordiniral slovenski Inštitut za materiale in tehnologije (IMT), za prenos znanja je poskrbel Petrolov laboratorij, ki je v Sloveniji akreditiran za preizkušanje naftnih derivatov.

Slovesnega odprtja v Mostarju se je udeležila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, ki je poudarila, da se Slovenija zaveda pomena in potenciala mednarodnega sodelovanja. Ne gre le za finančno podporo, meni Štravs Podlogarjeva, ampak za sodelovanje, ki odpira vrata slovenskim podjetjem za nadaljnje poslovanje na tem območju.

Njen kolega z ministrstva za trgovino in gospodarske zadeve BiH-a Mate Franjičević je dodal, da gre za nov korak na evropski poti BiH-a. Sloveniji se je zahvalil za pomoč, ob tem pa dodal, da laboratorij dokazuje, da ne gre zgolj za politične floskule, temveč za projekt, ki bo dejansko
izboljšal kakovost življenja prebivalcev.

Ureditev naftnega sektorja bo imela pozitivne učinke na številnih področjih, je dejal Zijad Džemić, direktor Inštituta za meroslovje BiH-a, koristi bodo imeli edini proizvajalec Rafinerija nafte Brod, vsi distributerji, pa tudi država, ki bo lahko nadzorovala derivate. Do zdaj je imel BiH šest laboratorijev s posredno metodo, dokazovanje kakovosti goriv je bilo komplicirano in diskutabilno. Od zdaj, zatrjuje Džemić, bodo lahko v BiH-u kakovost dokazovali povsem zanesljivo, saj gre za neposredno metodo, ki se v svetu imenuje tudi arbitražna.

Sodelovanje pri tovrstnih projektih Sloveniji prinaša tudi gospodarske priložnosti. Direktor IMT-ja Matjaž Godec pa je ob odprtju laboratorija dejal, da se želijo s pomočjo takšnih projektov vrniti na bosanski trg, kjer je IMT na področju energetike in termoelektrarn deloval že ob ustanovitvi, pred skoraj 70 leti.

Slovenija je sicer projekt podprla prek Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj. Direktor centra Gašper Jež je danes pojasnil, da se zgodba z današnjim odprtjem še ni v celoti končala, saj je za Slovenijo izjemno pomembno, kako bo laboratorij dejansko zaživel. Cilj Slovenije je, kot je poudaril Jež, da vozniki na območju BiH-a brez bojazni natočijo gorivo.

Sicer pa se bodo naložbe iz uradne razvojne pomoči nadaljevale tudi v prihodnje. Že prihodnje leto namerava Slovenija nameniti 600.000 evrov za opremo pediatričnih bolnic z LED-razsvetljavo in 200.000 evrov za laboratorij za testiranje LED-svetil. Prav tako je zagotovljenih 800.000 evrov za gradnjo sortirnice odpadkov v Donjem Vakufu.

Slovenija je donatorica razvojne pomoči od leta 2004. Gre za pomoč, ki jo razvite države namenjajo v podporo gospodarskemu in družbenemu razvoju manj razvitih držav. Razvojno pomoč razumemo kot izraz solidarnosti, hkrati pa tudi kot interes razvitih držav. Po mednarodnih zavezah naj bi Slovenija kot članica EU-ja za razvojno pomoč namenila 0,33 odstotka BDP-ja, vendar ga dejansko nekoliko manj. V letošnjem letu (2016) je bil ta delež 0,12-odstoten, kar znaša okoli 50 milijonov evrov. Večina teh sredstev se steka v mednarodne organizacije, le manjši delež pa je tako imenovane "bilaterale", kar pomeni, da donacijo dobijo države v razvoju neposredno.