Newman velja za enega najbolj znanih spreobrnjencev iz anglikanske v katoliško vero in za blaženega ga bo papež Benedikt XVI. razglasil na maši v Birminghamu med svojim prvim papeškim obiskom v Veliki Britaniji. Beatifikacija slovitega pisca in misleca je tudi glavni namen papeževega obiska na Otoku.

Newman se je rodil leta 1801 v Londonu v anglikanski družini, kjer je bil oče liberalno usmerjeni bankir, mati pa je izhajala iz francoske kalvinske družine. Ob vstopu na Trinity College v Oxfordu se je najprej lotil študija književnosti, prava in matematike, vendar se je pozneje posvetil teologiji in zaradi izredne nadarjenosti ter prizadevnosti že z 21. leti postal visokošolski učitelj, so ob predstavitvi njegovega življenja zapisali v Rimskokatoliški cerkvi.

Za diakona je bil posvečen leta 1824 in leto dni pozneje v duhovnika. Čeprav anglikanskih duhovnikov ne veže celibat, je bila njegova odločitev za duhovniško življenje zanj hkrati tudi odločitev za samsko življenje. Kolikor mu je župnijsko in profesorsko delo dopuščalo, se je navduševal nad spisi cerkvenih očetov in velikimi svetniki ter teologi, ki so branili pravo vero v prvih stoletjih krščanstva.

V iskanju Cerkve iz čistih izvirov
Prav srečanje s prvimi nosilci krščanstva je v Newmanu vzbudilo nezadovoljstvo nad položajem, v katerem se je znašla anglikanska državna cerkev v tistem času, ko je bila stisnjena v primež liberalne države. Svoje, od Boga dano poslanstvo je zato videl v vsestranski prenovi Cerkve iz čistih izvirov, gibanje, katerega duhovni vodja je postal, pa je dobilo ime oxfordsko gibanje.

Omenjeno gibanje se je zavzemalo za trdno veljavo verskih resnic in avtoriteto škofov nasproti vsemogočni državi ter je spodbujalo poživitev bogoslužja, zlasti obhajila. S temi prepričanji se je Newman že nehote približeval Katoliški cerkvi, čeprav jo je še zavestno odklanjal. Izoblikoval je teorijo, po kateri naj bi bila prenovljena Anglikanska cerkev tista prava, srednja pot med »zmotami protestantizma« na eni strani in »pretiravanji ter napakami« takratne Katoliške cerkve na drugi.

Po letu 1839 so Newmana začeli vse bolj obdajati dvomi, ali se Anglikanska cerkev upravičeno pojmuje kot Kristusova cerkev, zaradi česar se je odrekel vsem službam na univerzi in v župniji ter se s peščico prijateljev naselil v vasico Littlemore, kjer so živeli napol meniško življenje. V tem času je v njem zraslo prepričanje, da je Kristusova cerkev naprej živi v Rimskokatoliški cerkvi in da ne more biti svojega zveličanja, če se ji ne pridruži.

"Po viharju v miren pristan"
V Katoliško cerkev je bil sprejet 9. oktobra leta 1845. Pozneje je o tem dejanju zapisal: "Bilo je, kakor da bi po viharni vožnji priplul v mirno pristanišče." Ta odločitev zanj vsekakor ni bila lahka, saj je zapuščal Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen ter jo je iskreno ljubil. Pridružil se je manjšinski Cerkvi, katere verniki so bili v samozavestni Angliji 19. stoletja izpostavljeni sumničenjem in preziru.

Tudi v prostranejši Katoliški cerkvi je Newman pri mnogih prav tako naletel na nerazumevanje. Imeli so ga za prikritega privrženca Rima, ko je bil v Anglikanski cerkvi, in prikritega protestanta, ko je bil v katoliškem in rimskem občestvu. Od nekaterih v Rimu je bil deležen hudih nasprotovanj, sumničenj in ovadb, nekateri duhovniki pa so ga označevali celo "za najnevarnejšega človeka v Angliji".

Čudež odprl pot do beatifikacije
Newman je ena najuglednejših cerkvenih osebnostih 19. stoletja, še danes pa zanj ugiba, ali je imel homoseksualno razmerje s svojim prijateljem duhovnikom, s katerim je skupaj živel kar 30 let in je na svojo željo tudi pokopan z njim. "Bil je moj prvi in zadnji ... od vsega začetka me je globoko ljubil ... to je bilo nerazložjivo," je za svojega prijatelja dejal Newman.

Profesor na univerzi Yale in Newmanov biograf Frank Turner je v pogovoru za britanski časopis Guardian izrazil dvom o kardinalovi istospolni usmerjenosti, saj ni dokazov za to. Po njegovih besedah je bil to čas, ko so si moški med seboj pisali "osladna" pisma, ki bi lahko zavedla sodobno javnost, saj ta vsa razmerja dojema skozi fizični odnos.

Pot do beatifikacije Newmana se je odprla lani, potem ko je Benedikt XVI. uradno potrdil, da je bila nenadna ozdravitev nekega ameriškega diakona leta 2001 čudež, ki se je zgodil na priprošnjo Newmana.