Papež je namreč svoj prvi uradni obisk Velike Britanije izkoristil za nedvoumen napad na "ateistični ekstremizem" in "agresivno posvetnost" in izrazil obžalovanje, kakšno škodo da je v zadnjem stoletju povzročila "izločitev Boga, religije in kreposti iz javnega življenja", poroča Guardian.
Vodja Rimokatoliške cerkve je govor, ki ga je imel pred kraljico in zbranimi dostojanstveniki v Palači Holyroodhouse v Edinburghu, sklenil z argumentom, da je želja nacistov, da bi zatrli Boga, pripeljala do holokavsta, ob tem pa pozval Veliko Britanijo 21. stoletja, da spoštuje svoje krščanske temelje.
"Danes si Združeno kraljestvo prizadeva biti moderna in multikultuna skupnost," je dejal. "Naj pri tej zahtevni pobudi vedno ohranja spoštovanje do tradicionalnih vrednot in kulturnih izrazov, ki jih agresivnejše oblike posvetnosti ne cenijo ali celo ne dopuščajo več."
Papežev govor je ponazarjal širok in eklektični izbor tem njegovega štiridnevnega obiska Velike Britanije: čeprav je napadel ateizem, se je poklonil britanskim zgodovinskim dosežkom in ponudil "roko prijateljstva" vsem Britancem. Po obhodu ulic škotske prestolnice, na katerih se je zbralo okoli 125.000 ljudi, se je odpravil na kosilo s svojim gostiteljem, kardinalom Keithom O'Brienom, nato pa odpotoval v Glasgow, kjer je maševal na prostem pred kongregacijo okoli 60.000 ljudi.
Kesanje zaradi zlorab
Izjave Benedikta XVI. o posvetnosti in ateizmu so odražale ostro nasprotje spravnim in skrušenim besedam, ki jih je namenil žrtvam zlorab duhovnikov. V 15-minutnem poročilu novinarjem na krovu papeškega letala je papež opisal pedofilijo kot "bolezen", tisti, ki trpijo zanjo, pa da so izgubili svojo svobodno voljo. Ob tem je dodal, da je "težko razumeti, kako je bila taka perverzija duhovniškega poslanstva mogoča" in da je Cerkev zaradi tega zdaj v trenutku "pokore, ponižnosti in obnovljene iskrenosti".

Benediktov nagovor je prišel po objavi intervjuja, v katerem je višji vatikanski svetovalec opisal Veliko Britanijo kot "posvetno, pluralistično" deželo, ki je postala plen "novega, agresivnega ateizma". Kardinal Walter Kasper - vodilni strokovnjak Vatikana za odnose z Angleško cerkvijo - je bil po teh izjavah iin tisti, češ da prihod na letališče Heathrow spominja na prihod v "državo tretjega sveta", takoj izpuščen iz programa papeškega obiska.
Vatikan sicer trdi, da Kasperja niso pripeljali "iz zdravstvenih vzrokov", ob tem pa so v izjavi zapisali, da ni imel kardinal "nobene negativne namere" in da "priznava odlične vrline britanske kulture".
Ostri odzivi
Benedikt je bil bolj ekspliciten v svoji obsodbi ateizma, češ da se je Velika Britanija enkrat že bojevala z ateističnim zlom, ki ga je poosebljal Adolf Hitler. "Celo v času našega življenja se lahko spominjamo, kako so se Velika Britanija in njeni voditelji uprli proti nacistični tiraniji, ki si je prizadevala izkoreniniti Boga iz družbe in ki je zanikala neko splošno človečnost številnim, še posebej Judom, ki naj ne bi bili vredni niti živeti," je povedal.
Na njegove izjave so se takoj obsojujoče odzvali humanisti pa tudi nekatere verske skupine. Terry Sanderson, predsednik Nacionalne posvetne zveze, je tako dejal, da je papež komaj čakal, da se izkrca z letala, da lahko napade posvetnost. "Britanci so sprejeli posvetno identiteto po svoji lastni volji, morda kot odziv na ultrakonservativnost njegovega papeževanja in na ekstremizem, ki ga manifestirajo nekatere oblike islama. Posvetna identiteta Britancev ni nekaj, kar bi bilo treba kritizirati, ampak slaviti," je bil odločen.
V Britanski zvezi humanistov so govor komentirali kot "nadrealističen", poroča BBC. "Teza, da je bil ateizem nacistov tisti, ki je pripeljal do njihovih skrajnih in sovražnih nazorov, ali da na neki način ateizem danes podžiga nestrpnost v Veliki Britaniji, je grozna kleveta tistih, ki ne verjamejo v Boga," so zapisali.
A po poročanju BBC-ja si Katoliška cerkev zdaj prizadeva zmanjšati pomen te zadnje sporne izjave, češ da papež "dobro ve, za kaj gre pri nacistični ideologiji".