Slovesnosti so se začele ob 9.33 ‒ ob isti uri, kot se je Homeini leta 1979 iz izgnanstva z letalom vrnil v državo, s čimer se je začela islamska revolucija v državi.

V ogromni dvorani Homeinijevega mavzoleja se je zbrala številna množica vseh družbenih slojev. Med njimi so bili tudi številni šolarji, oblečeni v rdečo, belo in zeleno, barve iranske zastave.

Množico je nagovoril ajatola Ahmed Džanati, vodja vplivne skupine strokovnjakov, ki izbira vrhovnega voditelja islamske republike. V govoru je v prvi vrsti zavrnil pozive, da bi bilo treba okrepiti odnose z Washingtonom.

"Naj bo prekleta napačna šola, ki misli, da ne moremo voditi države brez pomoči Amerike," je dejal. "Ameriška moč upada. Ne bi se smeli bati Amerike," je še dejal Džanati z dvignjeno levico.

Vrhunec slovesnosti 11. februarja

Iran vsako leto 1. februarja začne desetdnevne slovesnosti za počastitev vrnitve Homeinija iz izgnanstva v Franciji, potem ko so množične demonstracije odnesle prozahodnega iranskega šaha Mohameda Rezo Pahlavija. Vrhunec slovesnosti je potem 11. februarja, na obletnico, ko je padla 2.500 let stara perzijska monarhija. Letos bo še posebej slovesno, saj od tega mineva že 40 let.

Ajatola Ruhola Homeini, ki je bil glavni verski voditelj upornikov proti monarhiji, je potem v Iranu vzpostavil teokratsko republiko z njim kot vrhovnim voditeljem na čelu. Islamska revolucija v Iranu je tedaj precej presenetila zahodni svet, saj je Iran užival relativno blaginjo in se hitro razvijal ter imel dobre odnose z Zahodom. Iranske mule pa so nato to obrnili na glavo in zaostrili odnose zlasti z ZDA, ki jih vidijo kot "satana". Nasprotovanje med obema državama traja še danes.