Volitev, ki so potekale v sredo, se je udeležilo 76,6 odstotka volilnih upravičencev. Al Asadova protikandidata sta bila precej neznana izzivalca; nekdanji minister Abdalah Salumom Abdalah in Mahmud Meri, član t. i. tolerirane opozicije, ki sta po uradnih izidih prejela 1,5 odstotka oziroma 3,3 odstotka glasov.

Al Asad je po zmagi sporočil, da so izidi pokazali, da Sirija kljub desetletju spopadov, ki so zahtevali več kot 380.000 življenj, enajst milijonov ljudi pa je izgubilo domove, "deluje normalno". "Hvala vsem Sircem za njihov občutek za domoljubje in sodelovanje. Za prihodnost sirskih otrok in mladine moramo od jutri naprej začeti graditi upanje, moramo graditi Sirijo," je zapisal na Facebooku.

Sorodna novica Desetletje vojnih grozot v Siriji povzročilo eksodus, opustošenje in nacionalno travmo

55-letni Al Asad si je tako zagotovil, da bo na oblasti ostal še en sedemletni mandat, njegova družina pa vodi državo že skoraj šest desetletij. Pred njim je bil sirski predsednik namreč njegov oče Hafez, ki je državo vodil 30 let do smrti leta 2000.

Hud gospodarski položaj

Al Asadov glavni izziv so gospodarske razmere, saj se država spopada z ameriškimi sankcijami, finančnimi težavami sosednjega Libanona in pandemijo covida-19, poleg tega pa glavni zaveznici Rusija in Iran ne zagotavljata dovolj pomoči.

Al Asadovim tekmecem iz tujine kandidatura ni bila dovoljena, prav tako volitve niso potekale na območjih, ki niso pod nadzorom sirskega režima. Ta obvladuje dve tretjini države. Uporniki, ki nadzorujejo območja na severozahodu Sirije, ter sirski Kurdi na severovzhodu države so volitve zavrnili kot nelegitimne.

Volitve je kot nelegitimne označilo tudi več zahodnih držav, med drugim ZDA, Velika Britanija, Francija, in Nemčija ‒ opozorile so, da volitve niso bile ne svobodne in ne poštene. Asad je te obtožbe zavrnil.