V noči s ponedeljka na torek je bil v Tripoliju, središču severnega Libanona, ubit protestnik, ki so ga ubili gumijasti naboji policije. Smrt protestnika je nato še podžgala proteste in v torek so množice ne glede na veroizpoved zavzele ulice največjih libanonskih mest. Glavna tarča so bile banke, ki so ta teden zaprte in ne izdajajo denarja. Številne bančne izpostave so varčevalci "obdarili z depoziti v molotovkah". Policija in vojska sta bili druga tarča, a le za kamenje in zmerljivke, same varnostne sile pa so se izogibale neposrednim novim spopadom.

Na črnem trgu funt vreden četrtino manj
Zaustavitev življenja v Libanonu, okolici in po svetu zaradi pandemije novega koronavirusa je dokončno pahnila državo v gospodarski kolaps. Od oktobra do danes je libanonski funt izgubil več kot polovico vrednosti, a to je samo uradni tečaj. V torek se je po tečajnici libanonske centralne banke menjal en ameriški dolar za 3200 libanonskih funtov, a v menjalnicah si za 1 ameriški dolar dobil kar četrtino več ‒ 4200 libanonskih funtov,

Inflacija vsaj 10-krat višja kot lani
Ob tem je eksplodirala inflacija: še v letu 2019 je znašala na letni ravni pet odstotkov, zdaj znaša med 50 in 60 odstotki. Libanonski ekonomist Jad Čaban je za Washington Post dejal: "Smo v gospodarski recesiji, združeni s hiperinflacijo. Ljudje so izgubili svojo kupno moč, revščina se je dramatično povečala. Ljudem je prekipelo in so šli na ulice."

"Ljudje so ob vso kupno moč, država pa je brez pravega načrta. Banke so zaprte, ljudje pa ne morejo do denarja, mislim, da bi morala vlada odstopiti," je mnenje odvetnika iz Tripolija Faheda Mokadema.

Nov premier že v hudih težavah
Predsednik vlade Hasan Diab, ki je novi vladni kabinet oblikoval šele januarja, je pozval državljane, naj se vzdržijo nasilja in naj ne nasedajo zlobnim namenom v ozadju, ki skušajo omajati stabilnost države.

"Srečujemo se z novo resničnostjo. Rekordno hitro se poslabšuje socialna in življenjska kriza, zlasti zaradi rasti tečaja z ameriškim dolarjem na črnem trgu," je premier Diab priznal, da pravo vrednost vsak dan manj vrednega libanonskega funta določa črni trg.

Posledica zlorab in sektaške delitve oblasti
Libanon že leto dni pretresa protestniški val, kjer ljudje različnih veroizpovedi in sekt, kar je sicer osnovna determinanta vsakdanjega življenja v Libanonu, zahtevajo odhod starih političnih elit, ki vladajo Libanonu že vse od sklenitve mirovnega sporazuma v Taifu leta 1991. Izbruh pandemije v Libanonu je zaustavil tudi protestniški val, a po prvem opuščanju samoizolacijskih ukrepov in zlomu gospodarstva so se protestniki vrnili na ulice.

Protesti so najsilovitejši na severu v Tripoliju, ki je večinsko sunitsko mesto, kjer so dosedanjo prevlado že izgubile dominantne sunitske stranke. Vlada je odvisna zlasti od šiitov, ki so večinska verska skupnost v raznoliki državi, pri čemer je ključna vloga Hezbolaha, zaradi česar se je ta v preteklih mesecih odkrito postavil na protiprotestniško stran.