Če se v ZDA spopadajo z epidemijo odvisnosti od fentanila, pa se v državah na arabskem polotoku bojujejo proti skokovitemu porastu uporabe captagona, v katerem je glavna sestavina fenetilin. Čeprav sta si imeni podobni in gre v obeh primerih za sintetično mamilo, pa gre vseeno za različni nedovoljeni substanci. Medtem ko je fentanil sintetični opioid, podoben heroinu, a petdesetkrat močnejši, pa je fenetilin poživilo na podlagi amfetamina.

Captagon je najbolj znan postal v času vzpona skupine Islamska država, ko so mediji na veliko poročali o njegovi uporabi med borci, ki so se mamila posluževali med spopadi za ohranjanje budnosti, energije in zbranosti, zaradi česar se ga je takrat prijel vzdevek džihadistična droga. Čeprav je moč Islamske države usahnila že pred nekaj leti, pa je po drugi strani captagon postal le še bolj razširjen na Bližnjem vzhodu, predvsem v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, kjer ga uživajo tako udeleženci zabav za elito kot delavci na tamkajšnjih številnih gradbiščih in študentje pred izpiti.

Na ogromen razmah uživanja captagona kažejo številne prestrežene pošiljke in število zaseženih tablet mamila. V zadnjih treh letih smo bili tako priča rekordnim zasegom, tako v količini kot vrednosti, nazadnje septembra, ko so po poročanju BBC-ja v pristanišču v Dubaju zasegli 13 ton mamila v 86 milijonih tabletah, skritih med pohištvom in vrednih več kot milijardo dolarjev. Lani so v Savdski Arabiji odkrili pošiljko 46 milijonov tablet, pred tem pa leta 2020 v Italiji našli 14 ton captagona v industrijskem kartonu in v industrijskih cilindrih, v katerih je bilo skritih 84 milijonov tablet.

Od pametnega zdravila do prepovedanega mamila

Captagon so pod to blagovno znamko patentirali v Nemčiji v začetku 60. let prejšnjega stoletja, ko so ga razvili kot zdravilo za zdravljenje hiperaktivnosti in pomanjkanja pozornosti, narkolepsije ter depresije. Glavna sestavina captagona je bil amfetaminu podoben stimulans fenetilin, na voljo pa je bil v tabletah z logotipom, ki ga sestavljata dva polmeseca, kar je še danes znak na tabletah.

Oglaševal se je kot "pametno zdravilo", ki ima manj stranskih učinkov in ne povzroča odvisnosti kot druga takrat na trgu dostopna podobna zdravila. Njegova uporaba je bila najbolj razširjena v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Pozneje v 70. letih se je izkazalo, da vendarle povzroča odvisnost, in ker so se na tržišču pojavila boljša zdravila, se je captagon začelo opuščati do popolne prepovedi leta 1986, ko se je fenetilin znašel na seznamu prepovedanih substanc.

Prepoved captagona je zaradi njegove priljubljenosti dala zagon črnemu trgu, in kot piše v raziskavi o uporabah in zlorabah fenetilina, ki jo je leta 2016 opravil oddelek za sodno medicino in toksikologijo na medicinski fakulteti univerze v Atenah, so se takrat tajni laboratoriji za proizvodnjo mamila pojavili v Srbiji, Črni gori, Sloveniji in Bolgariji. Predvsem slednja se je uveljavila kot glavna proizvajalka, katere strokovnjaki so svoje znanje ponujali tudi v tujini. Iz Evrope so tihotapske poti potekale čez Turčijo do Arabskega polotoka, kjer je bilo povpraševanje že takrat največje. Z upadom zanimanja v Evropi se je v 90. letih začela proizvodnja seliti proti jugu na Bližnji vzhod in s tem bližje glavnim trgom na arabskem polotoku.

V tem času je prišlo tudi pomembnega preobrata, saj je začel pravi captagon izginjati iz ponudbe in ga je zamenjal lažni captagon, kar je predvsem posledica kopnenja zalog fenetilina po prepovedi njegove proizvodnje v medicinske namene. Fenetilin so nadomestili cenejši in lažje dostopni amfetamini, medtem ko so tablete ohranile staro podobo originalnega zdravila z dvema polmesecema. Analize zaseženih tablet v zadnjih letih so pokazale, da so v njih najpogosteje prisotni amfetamini, kofein in drugi stimulansi, v manjši meri pa tudi močnejši metamfetamini, medtem ko samega fenetilina ni več zaznati.

Po selitvi proizvodnje iz Evrope so laboratoriji zrasli v Libanonu, predvsem v dolini Beka ob meji s Sirijo, kjer je imela trgovina z mamili že zgodovino, saj je pod nadzorom libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah tam že od 80. let naprej potekala predvsem pridelava hašiša in v manjši meri tudi heroina.

Asad prevzel primat upornikom

V novem tisočletju je največ tovarn za mamilo nastalo v Siriji, še posebej po izbruhu državljanske vojne, ko so se za poživilo k njemu zatekali pripadniki različnih uporniških skupin. Med njimi naj bi bilo uživanje captagona najbolj razširjeno med borci Islamske države, ki jo obtožujejo, da je s proizvodnjo in tihotapljenjem mamila financirala tudi svoje operacije. A če je bila takrat večina proizvodnje pretežno v rokah uporniških skupin, danes vse niti vlečejo člani družine predsednika Bašarja Al Asada, ki povsem nadzorujejo proizvodnjo mamila.

Skupna preiskava BBC-ja in mednarodne novinarske mreže za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije OCCRP je junija letos razkrila več milijard dolarjev vredno trgovino z mamili v Siriji, v katero so močno vpleteni visoki predstavniki vojske in krog okoli predsednika, na njej pa temelji tudi velik del sicer od dolgoletne vojne uničenega sirskega gospodarstva. V trgovini s captagonom s sirskimi oblastmi tesno sodeluje tudi Hezbolah, ki ima svoje laboratorije v Libanonu, čeprav šiitsko gibanje, ki je Asadu pomagalo v vojni proti upornikom, zanika vpletenost tihotapljenje mamil.

Trgovina s captagonom je donosna zaradi poceni proizvodnje in visokih dobičkov. Izdelava ene tablete namreč stane le nekaj centov in prinese dobiček že v Siriji, kjer je na ulici vredna pol ali en dolar pa tja do nekaj dolarjev v Iraku in Libanonu, še bolj pa se zaslužek poveča s tihotapljenjem na savdski trg, kjer doseže ceno 20 dolarjev in še več. Zaradi tega vrednost trgovine s captagonom strmo narašča, in če je leta 2017 znašala 1,8 milijarde dolarjev, je do leta 2020 že narasla na 3,4 milijarde in v letu 2021 po nekaterih ocenah dosegla 5,7 milijarde.

Evropska pristanišča za krinko

Kot ugotavlja skupno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Nemškega zveznega kriminalističnega urada iz letošnjega septembra, tihotapske poti zanimivo vse več potekajo čez Evropo, od koder gre nato mamilo v države na savdskem polotoku. Hitro rastoča nezakonita trgovina zahteva vse bolj domiselne operacije in uporabo novih kopenskih ali pomorskih tihotapskih poti. Tihotapljenje čez evropske države služi za zakritje izvora tovora, ki po navadi prihaja iz Sirije ali Libanona in med katerim je skrito mamilo.

Savdske oblasti so aprila leta 2021 v pristanišču v Džedi zasegle 5,3 milijona tablet captagona v pošiljki granatnih jabolk, zaradi česar so oblasti v Riadu prepovedale uvoz vsega sadja in zelenjave iz Libanona, od koder je izviral tovor. Bejrut so obtožili, da stori premalo proti tihotapljenju captagona, medtem ko so se libanonske oblasti branile, da je bil tovor le v tranzitu čez libanonsko ozemlje in je v resnici izviral v Siriji. Prav s preusmerjanjem ladijskega tovora na evropska pristanišča in šele od tam na arabski polotok, naj bi se zmanjšala možnost inšpekcijskih pregledov pošiljk.

Glavno vlogo v trgovini s captagonom imajo oborožene skupine v Siriji in Libanonu, ki so večinoma povezane z vlado Asada, za katerega proizvodnja mamil predstavlja pomemben finančni vir in glavni vir tujih valut. Zaradi deleža, ki ga ima proizvodnja mamila v gospodarstvu, se je Sirije prijela oznaka “narko država”.

Vse v rokah mlajšega brata Asada

Po ocenah ameriškega inštituta New Lines iz lanskega leta je sirska vlada za svoje politično in ekonomsko preživetje v mnogočem odvisna od proizvodnje in tihotapljenja. Če je pred leti proizvodnja captagona večinoma potekala v manjših proizvodnih obratih in je bila razpršena na ozemljih pod nadzorom upornikov, je sirski režim dejavnost razširil na industrijsko raven na ozemljih v rokah vladnih sil.

Pri proizvodnji captagona v Siriji osrednjo vlogo igra mlajši brat sirskega predsednika Maher Al Asad, ki od leta 2018 poveljuje elitni četrti oklepni diviziji, katere glavna naloga je varovanje predstavnikov režima pred notranjimi in zunanjimi grožnjami. Med državljansko vojno naj bi bila ta divizija odgovorna za nasilno zatrtje miroljubnih protestnikov in uporabo kemičnega orožja na ozemljih pod nadzorom upornikov.

Člani četrte divizije so večinoma pripadniki alavitske manjšine, iz katere izhaja tudi Asad, pri trgovini s captagonom pa je njena naloga varovanje proizvodnje in tihotapskih poti, ki potekajo prek njenih nadzornih točk.

Proizvodnja captagona se je izkazala tudi kot pomembno pogajalsko sredstvo za Asada, ki se trudi prekiniti z dolgoletno mednarodno osamitvijo, kar mu je deloma tudi uspelo maja letos z vrnitvijo Sirije v Arabsko ligo, iz katere je bila izključena po začetku državljanske vojne.

Prav odločnejši boj proti tihotapljenju captagona naj bi bil eden od pogojev sosednjih arabskih držav, predvsem Jordanije in Savdske Arabije, ki sta najbolj na udaru trgovine z mamili, za ponovno sprejetje Sirije v krovno arabsko organizacijo. A če bi prekinitev donosnih poslov s captagonom Asadu prinesla boljše odnose z državami v soseščini, bi lahko po drugi strani usahnitev ključnega finančnega vira ogrozila obstoj njegovega režima.