Izraelske oblasti o operaciji, v kateri je bilo v zadnjih dveh dneh v eksplozijah pozivnikov in radijskih naprav ubitih najmanj 32 ljudi in ranjenih več tisoč pripadnikov Hezbolaha, še vedno molčijo.

Sorodna novica Nove eksplozije v Libanonu: Po pozivnikih razneslo še ročne radijske postaje v uporabi Hezbolaha

Kmalu po napadu je iz zahodnih varnostnih virov prišla informacija, da je bila v razvojno fazo operacije proti Hezbolahu, ki naj bi se pripravljala več kot leto dni, vključena enota 8200, obveščevalna enota izraelskih obrambnih sil. Vir je še navedel, da je bila enota zadolžena za tehnično načrtovanje, kako med proizvodnim procesom v pozivnike vstaviti razstrelivo.

Enota 8200, ki jo mnogokrat primerjajo z ameriško Agencijo za nacionalno varnost ali britansko obveščevalno agencijo GCHQ, je največja posamezna vojaška enota v Izraelskih obrambnih silah. Izvira iz prvih enot za razbijanje šifer in obveščevalnih enot, ki so bile ustanovljene ob nastanku države Izrael leta 1948.

Skupino, ki je del Izraelskih obrambnih sil, v Izraelu imenujejo "šmone matajim", po hebrejski izgovarjavi številke 8200. Njene dejavnosti so običajno strogo zaupne in obsegajo vse od obveščevalnih signalov do podatkovnega rudarjenja, kibernetske obrambe in tehnoloških napadov.

Enota 8200 deluje tudi na vojnih območjih, se ukvarja z vohunjenjem na Zahodnem bregu in v Gazi, v vojnem času pa je tesno povezana z vojaškim štabom.

Elitna visokotehnološka skupina 8200

Enota 8200 je del izraelskega sistema za zgodnje opozarjanje in je tako kot večina preostalih obrambnih in varnostnih organov delno kriva, da ni preprečila Hamasovega napada na jug Izraela 7. oktobra. Poveljnik enote je prejšnji teden podal odstop, kot razlog pa je v odstopnem pismu, ki so ga objavili izraelski mediji, zapisal, da ni izpolnil svojega poslanstva.

O enoti v javnosti ni znano veliko, vendar so izraelske vojaške sile, ki enoto redko omenjajo, leta 2018 sporočile, da je skupina 8200 pomagala preprečiti napad Islamske države z letalom, ki je leta 2018 potovalo iz Avstralije v Združene arabske emirate.

Čeprav Izrael tega ni nikoli potrdil, naj bi bila enota 8200 vpletena tudi v kibernetski napad Stuxnet, ki je onesposobil jedrske centrifuge in ohromil iranski jedrski program, in kibernetski napad na libanonsko državno telekomunikacijsko podjetje Ogero leta 2017.

Lani je njen poveljnik na konferenci v Tel Avivu sporočil, da je enota pri izbiri tarč na položaje Hamasa uporabila umetno inteligenco.

Skupina je bila deležna tudi kritik iz Izraela, saj jo je leta 2014 skupina 43 rezervistov v odprtem pismu obsodila "neetičnega" nadzorovanja Palestincev.

Sorodna novica V sočasnih eksplozijah pozivnikov ubitih devet ljudi in ranjenih skoraj 3000 pripadnikov Hezbolaha

Josi Kupervaser, nekdanji uslužbenec vojaške obveščevalne službe, zdaj direktor raziskav pri Izraelskem obrambnem in varnostnem forumu, je dejal, da ni potrjeno, ali je bila enota vpletena v napad.

Vendar je dejal, da so pripadniki enote 8200 med najboljšimi in najspretnejšimi v izraelski vojski, saj je enota v središču izraelskih obrambnih zmogljivosti.

Nekdanji pripadniki pravijo, da je delovna etika enote podobna kulturi zagonskih podjetij, ki je namenjena spodbujanju ustvarjalnosti, pripadniki, ki so večinoma stari od 18 do 21 let, pa imajo pri delovanju visoko stopnjo svobode. Osebje izbirajo med mladimi v poznih najstniških letih in zgodnjih dvajsetih letih, nekatere pa izberejo na podlagi visoko konkurenčnih srednješolskih programov. Številni med njimi kariero nadaljujejo v hitro rastočem visokotehnološkem sektorju in v kibernetski varnosti.

Verjetna kršitev vojnega prava

Eksplozije brezžičnih komunikacijskih naprav v Libanonu po mnenju strokovnjakov pomenijo kršitev vojnega prava, ki vključuje prepovedi neselektivnih in nesorazmernih napadov.

"V predmete, ki bi jih lahko vzeli in uporabljali civilisti, ali predmete, ki so na splošno povezani z običajno civilno uporabo, ne bi smeli nastavljati min," je za Al Džaziro dejala Sarah Leah Whitson, odvetnica in direktorica skupine za pravice DAWN s sedežem v ZDA.

Eksplozije v Libanonu so podporniki Izraela oklicali za "natančne", vendar so eksplozije odjeknile med civilisti – med drugim na pogrebih in v stanovanjskih stavbah, trgovinah z živili ter frizerskih salonih. Mednarodno humanitarno pravo (IHLP) – sklop pravil, opredeljenih v svetovnih pogodbah za zaščito nebojujočih se oseb med oboroženimi spopadi – prepoveduje napade, ki "niso usmerjeni na določen vojaški cilj".

Whitson je dejala, da je veliko število žrtev dokaz, da so podtaknjene bombe "po naravi neselektivne in jih ni mogoče usmeriti na določen vojaški cilj". Dodala je še, da je Izrael z napadom želel namerno ustvariti kaos. "Prav zato so podtaknjene bombe na civilnih objektih nezakonite, saj ne povzročajo le fizične škode in poškodb, ampak tudi psihološko in čustveno škodo," je še dodala.

Huwaida Arraf, odvetnica za človekove pravice s sedežem v ZDA, je dejala, da so eksplozije kršitev prepovedi vsesplošnih napadov in prepovedi uporabe podtaknjenih min, povezanih s civilno uporabo. Ta prepoved je določena v Protokolu o prepovedi ali omejitvi uporabe min, podtaknjenih bomb in drugih naprav iz leta 1996.

"Prepovedana je uporaba bombnih pasti ali drugih naprav v obliki navidezno neškodljivih prenosnih predmetov, ki so posebej zasnovani in izdelani tako, da vsebujejo eksplozivne snovi," je navedeno v protokolu.

Po besedah Arraf bi lahko napade šteli za zakonite le, če bi sprejeli ukrepe za zaščito civilistov in zagotovili, da bi eksplozije zadele le zakonite vojaške cilje. Medtem so naprave eksplodirale v nakupovalnih središčih in javnih prostorih, s čimer ustrezajo definiciji terorizma, še dodaja Arraf.

Medtem ko ima Hezbolah tudi vojaško vejo, ki se z Izraelom spopada že od začetka vojne v Gazi, je prav tako tudi politična skupina z organizacijami, ki zagotavljajo socialne storitve. Po poročanju libanonskih medijev so nekatere eksplozije poškodovale pripadnike Hezbolaha, ki niso borci, in ubile tudi zdravnika. Arraf dodaja, da moramo javne uslužbence po mednarodnem humanitarnem pravu obravnavati kot civiliste, razen če je znano, da sodelujejo v vojaških operacijah.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je v sredo sporočila, da so bile omejitve v povezavi z eksplozivnimi pastmi postavljene prav zato, da bi preprečile neselektivno opustošenje, kot smo mu bili priča v Libanonu.

Napad bi po mnenju pravnih strokovnjakov lahko kršil tudi nekatere določbe mednarodnega humanitarnega prava, vključno z načelom sorazmernosti in ukrepom za preprečevanje škode civilistom. Sorazmernost je koncept, po katerem škoda, povzročena civilistom z vojaško akcijo, ne sme biti pretirana glede na "konkretno in neposredno pričakovano vojaško korist".

Sabotirani pozivniki?

Kmalu po napadu so se sprožila ugibanja, ali bi bile za eksplozije odgovorne litij-ionske baterije v pozivnikih, ki se v določenih okoliščinah lahko pregrejejo in vnamejo, vendar je zaradi velikosti eksplozij verjetneje, da so bile naprave sabotirane z razstrelivom.

Vir iz libanonskih varnostnih sil je dejal, da je nekaj mesecev pred eksplozijami izraelska vohunska agencija Mosad namestila majhno količino razstreliva v 5000 tajvanskih pozivnikov, ki jih je naročil Hezbolah.

Hezbolah naj bi že preiskoval, ali so bile kot razstrelivo uporabljene majhne količine PETN-ja ali RDX-a. Strokovnjaki za odstranjevanje bomb menijo, da ima pozivnik zaradi svoje preproste zgradbe že večino delov, potrebnih za izdelavo improvizirane bombe, ki jim je treba dodati le razstrelivo in detonator.

"Zagotovo so vanje vstavili eksplozivno sredstvo in nekakšno napravo za sprožitev, ki je bila nato povezana s pozivnikom," je za Deutsche Welle dejal Trevor Lawrence, nekdanji tehnični častnik za strelivo v britanski vojski. "Skoraj zagotovo bi bilo to lahko vojaško plastično razstrelivo, torej nekaj kot RDX ali PETN," je dejal. "Če se lahko zelo približate cilju, za povzročitev smrtno nevarnih poškodb potrebujete le majhno količino razstreliva," je še dejal.

Strokovnjak za odstranjevanje bomb in nekdanji častnik britanske vojske Chris Hunter je za Sky News dejal, da je Izrael podobne metode s sabotiranjem mobilnih naprav že uporabil, na primer v atentatu na Hamasovega glavnega izdelovalca bomb Jahjo Ajaša.

Hunter na podlagi poškodb sklepa, da so eksplozije "skladne z od 25 do 50 grami močnega razstreliva. To je količina, ki bi jo zagotovo lahko spravili v pozivnik." "Videli smo že, kako so ETA, različne kolumbijske skupine in IRA uporabljali pozivnike kot eksplozivne naprave," je še dodal.

Izraelova dolga zgodovina skrivnega bojevanja

Način in obseg napada, ki ga je Iran, Hezbolahov zaveznik, označil za "množični umor", sta brez primere, vendar Izrael že desetletja pri atentatih in napadih uporablja različne tehnike in sabotaže.

Julija 1956 je tako s pismom bombo ubil egiptovskega vojaškega poveljnika Mustafo Hafeza, ki je v vojsko novačil Palestince, ki jih je Izrael pred ustanovitvijo države pregnal z ozemlja.

V dvajsetih letih po zloglasnem napadu na izraelsko športno ekipo v münchenski olimpijski vasi leta 1972, kjer je umrlo 11 ljudi, je Izrael izvedel več atentatov na palestinsko skupino Črni september, odgovorno za napad – med drugim v Italiji, Franciji, na Cipru, v Grčiji in Libanonu.

Ali Hasan Salameh, za katerega so Izraelci domnevali, da je stal za napadi, je bil ubit v Libanonu januarja 1979, ko je radijski signal sprožil bombo v njegovem avtomobilu. Poleg njega je bilo ubitih osem ljudi in poškodovanih še 18.

Izraelske tajne službe so Salameha pred tem skušale že večkrat likvidirati. Po enem od neuspešnih poskusov atentata so šest Mosadovih agentov na Norveškem obtožili sodelovanja pri streljanju na maroškega natakarja, ki so ga zamenjali za Salameha. T. i. "afera Lillehammer" je razkrila Mosadovo skrivno delovanje na evropskih tleh, zaradi česar je takratna izraelska premierka Golda Meir program "Božji srd", s katerim se je Izrael želel maščevati za pokol v Münchnu, za nekaj časa prekinila.

Vadi Hadad, vodja Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, naj bi bil leta 1978 v vzhodni Nemčiji zastrupljen s čokolado. Fati Šakaki, soustanovitelj in vodja palestinskega Islamskega džihada, je bil ustreljen pred hotelom na Malti leta 1995. Leto pozneje je bil z bombo, nameščeno v mobilni telefon, ubit Jahja Ajaš, znan tudi kot "Inženir".

Leta 1997 so izraelski agenti, ki so se izdajali za kanadske turiste, v Jordaniji tedanjega vodjo Hamasovega politbiroja Kaleda Mešala poškropili s strupom. Jordanija je zagrozila, da bo prekinila svoje varnostne sporazume z Izraelom, v zameno za izpustitev agentov je Izrael poslal protistrup, ki je Mešalu rešil življenje, in na prostost izpustil duhovnega voditelja šejka Ahmeda Jasina, soustanovitelja Hamasa.

Jasina, ki je bil priklenjen na invalidski voziček, so ob jutranji molitvi v mošeji v Gazi leta 2004 ubili v helikopterskem raketnem napadu, v katerem je umrlo tudi več civilistov.

Atentati v Iranu

Izrael je izvedel več atentatov in sabotaž na iranskem ozemlju, med njimi tudi napade na iranske jedrske objekte. Za napadom z virusom Stuxnet, ki je leta 2010 ohromil iranski jedrski program, naj bi stala že omenjena enota 8200. Izrael je izvedel več kibernetskih napadov na banke, železnice, letališča in drugo civilno infrastrukturo, decembra 2023 pa je tudi prekinil delovanje večine bencinskih črpalk po vsej državi.

Novembra 2020 je bil iranski jedrski znanstvenik Mohsen Fakhrizadeh-Mahabadi, ki je bil v vozilu skupaj z ženo in telesnimi stražarji, med vožnjo sredi belega dne ubit s strojnico. Orožje, ki naj bi tehtalo eno tono, naj bi Mosad v Iran pretihotapil v kosih in ga namestil na zadnji del poltovornjaka. To naj bi bilo po navedbah iranskih oblasti vodeno s pomočjo umetne inteligence in je znanstvenika, ki so ga zahodne obveščevalne službe imele za vodjo iranskega programa za razvoj jedrskega orožja, ubilo na zadnjem sedežu avtomobila, medtem ko je njegova žena, ki je sedela poleg, ostala nepoškodovana.

Da bi zavrli iranski jedrski program, je bilo v desetletju pred tem umorjenih še najmanj pet jedrskih znanstvenikov, nekateri z lepljivimi bombami, ki so jih zamaskirani agenti na motorjih namestili na vozeče avtomobile.