"Sedaj je več kot 25 odstotkov države pod neposrednim izraelskim vojaškim ukazom za evakuacijo," je v Ženevi dejala direktorica urada ZN-a za begunce (UNHCR) za Bližnji vzhod Rema Jamous Imseis.

Od nedavne okrepitve izraelskih napadov je bila razseljena približno petina prebivalstva Libanona. Po skoraj enem letu čezmejnega obstreljevanja z libanonskim gibanjem Hezbolah, je Izrael konec septembra razširil napade in začel ciljati tudi prestolnico Bejrut, v začetku oktobra pa je sprožil tudi kopensko invazijo.

Življenje je od začetka izraelske kampanje izgubilo okoli 2200 ljudi, več kot 10.000 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi obstreljevanja in napadov so okoli 70 odstotkov šol spremenili v začasna zatočišča, pouk pa so odpovedali, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po podatkih sklada ZN za otroke (Unicef) in Svetovnega programa za hrano (WFP) okoli 190.000 razseljenih ljudi živi v začasnih zatočiščih, večina pa se jih je zatekla k prijateljem in sorodnikom.

WFP dnevno zagotavlja pripravljene obroke hrane za približno 200.000 ljudi, zagotavlja pa tudi finančno pomoč. Unicef pa v sodelovanju z vlado, ministrstvi in partnerji zagotavlja osnovno pomoč za otroke in njihove družine.

Organizaciji ZN opozarjata, da so starši zaskrbljeni glede varnosti otrok, tudi v novih zavetiščih. Nujno je treba zagotoviti zaščito civilistov, kot to določa mednarodno humanitarno pravo, ki mora biti spoštovano, sta še poudarili agenciji.

VS podprl mirovno misijo ZN-a na jugu Libanona

Varnostni svet ZN-a je resno zaskrbljen zaradi izpostavljenosti mirovnih sil ZN-a na jugu Libanona (UNIFIL) med spopadi izraelske vojske in proiranskim gibanjem Hezbolah, v katerih je bilo ranjenih pet pripadnikov mirovnih sil.

"Člani Varnostnega sveta so ob nadaljevanju sovražnosti ob modri črti izrazili resno zaskrbljenost po tem, ko so bili v zadnjih dneh napadeni številni položaji UNIFIL-a, nekaj pripadnikov misije pa je bilo ranjenih," je VS sporočil v objavi za medije, ki ima sicer manjšo težo kot predsedniška izjava, vendar pa je sprejeta soglasno.

"Mirovne sile ZN-a in objekti ZN-a nikoli ne smejo biti tarča napada," je še zapisal VS po ponedeljkovem zasedanju o razmerah v Libanonu, o katerih so razpravljali za zaprtimi vrati, ob tem pa ponovil svojo podporo UNIFIL-u in pomembnosti operacije za regionalno stabilnost.

Izjava za medije za napade na pripadnike UNIFIL-a ni okrivila neposredno Izraela, temveč poziva vse strani, naj spoštujejo varnost misije, in poudarja, da ne smejo biti nikoli tarča napada. VS je tudi pozval k polnemu izvajanju resolucije 1701, ki je bila sprejeta leta 2006 z namenom ohranjanja miru na meji med Libanonom in Izraelom.

Od začetka oktobra, ko se je začela izraelska kopenska operacija v Libanonu, se je po navedbah ZN-a na položajih UNIFIL-a 20-krat zgodil varnostni incident, vključno z neposrednim streljanjem in nedeljskim vdorom dveh izraelskih tankov skozi vhod oporišča UNIFIL-a. Kot je povedal tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujaricc, je bilo v strelskih incidentih ranjenih pet pripadnikov mirovne misije, pri čemer izvor streljanja še ni potrjen.

Netanjahu znova pozval k umiku mirovnih sil

Izrael je v zadnjih dveh tednih večkrat pozval mirovne sile, naj se zaradi lastne varnosti premaknejo pet kilometrov stran od t. i. modre črte, ki jo je določil ZN in ločuje Libanon od Izraela ter in Golanskega višavja, ki je pod izraelsko okupacijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek kot lažne zavrnil obtožbe, da so izraelske sile namerno ciljale položaje UNIFIL-a, in znova pozval misijo, naj se umakne z določenih položajev, ter ostro zanikal, da bi izraelska vojska ciljala mirovne sile. Kot je zatrdil, Hezbolah namerno uporablja položaje UNIFIL-a kot krinko za napade, v katerih so bili ubiti Izraelci.

Netanjahu je obžaloval škodo osebju UNIFIL-a, zato je po njegovem mnenju najboljši način za zagotovitev njihove varnosti, da "upoštevajo prošnjo Izraela in se začasno izognejo nevarnosti".

"Izrael ima vso pravico, da se brani, kar bo počel tudi v prihodnje," je bil odločen Netanjahu, potem ko je v nedeljo v izjavi, ki je bila namenjena generalnemu sekretarju ZN-a Antoniu Guterresu, dejal, da je prišel čas za umik UNIFIL-a.

Vodja mirovnih operacij ZN-a Jean-Pierre Lacroix je kljub pozivom Izraela tudi v ponedeljek vztrajal, da se UNIFIL ne bo umaknil s svojih položajev, kar je po njegovih besedah potrdil tudi Guterres.

Lacroix je napovedal srečanje z izraelskim veleposlanikom pri ZN-u Dannyjem Danonom, ob tem pa povedal, da ZN "nenehno pregleduje razmere in ima pripravljen načrt za izredne razmere v vseh scenarijih".

Slovenski vojaški opazovalec ni ogrožen

V okviru organizacije UNTSO pod okriljem ZN-a na jugu Libanona deluje tudi slovenski vojak, ki v nedavnih napadih izraelskih sil na pripadnike misije ZN-a ni bil ogrožen, je pa stanje na območju zelo resno in nevarno, je za STA potrdila tiskovna predstavnica Slovenske vojske Nina Raduha.

V 26. kontingentu Slovenske vojske (SV) v okviru Organizacije Združenih narodov za nadzor premirja (UNTSO) delujeta tudi dva slovenska vojaška opazovalca, je pojasnila podpolkovnica Raduha, načelnica oddelka za odnose z javnostjo Generalštaba SV.

Svojo enoletno dolžnost sta slovenska pripadnika nastopila avgusta letos, eden je v Izraelu, drugi pa v Libanonu. Ta je trenutno v oporišču ZN-a v Nakuri na jugu države, kjer je bilo v zadnjem času več napadov izraelskih sil na pripadnike UNIFIL-a.

Razmere na tem območju so po besedah podpolkovnice Raduha izjemno resne in nevarne, slovenski pripadnik pa tam nadaljuje opravljanje nalog v skladu z usmeritvami vodstva misije in njenim mandatom, pri čemer upošteva vse varnostne ukrepe.

Vojska z obema svojima pripadnikoma v okviru UNTSO-ja vzdržuje redne stike in spremlja razmere, nazadnje so bili v stiku v ponedeljek, je danes za STA potrdila Raduha. Pripadnik SV, ki je v Libanonu, je trenutno v oporišču UNIFIL-a. Stanje je razmeroma stabilno, vendar popolne varnosti ni mogoče zagotoviti.

Glede morebitne evakuacije slovenskih pripadnikov je dejala, da mora takšno odločitev sprejeti vlada, potrebno pa bi bilo tudi usklajevanje z vodstvom misije.

Slovenija v okviru UNTSO-ja deluje od oktobra 1998, svoje delovanje v misiji UNIFIL pa je sklenila avgusta lani. Slovenska vojska je bila del UNIFIL-a od konca vojne v Libanonu leta 2006, zadnji pripadnik pa se je v Slovenijo vrnil dva meseca pred izbruhom trenutnih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Misija UNIFIL je bila ustanovljena leta 1978, da bi nadzorovala umik izraelske vojske po prvi invaziji v Libanon. Organizacija ZN-a za nadzor premirja na Bližnjem vzhodu (UNTSO) pa je bila ustanovljena med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 z namenom zagotavljanja vojaške poveljniške strukture za mirovne sile v regiji in vzdrževanja premirja na območju. UNTSO misiji UNIFIL-a še danes zagotavlja vojaške opazovalce.