Sirska vojska je sporočila, da so prvič po začetku državljanske vojne v državi leta 2011 izgubili nadzor nad četrtim največjim mestom v državi.

"V zadnjih nekaj urah, ko so se okrepili spopadi med našimi vojaki in terorističnimi skupinami (...), je tem skupinam uspelo prebiti več osi v mestu in vstopiti vanj," je sporočila vojska in dodala, da so se "vojaške enote, ki so bile tam, preselile zunaj mesta, da bi preprečile žrtve med civilisti in urbane spopade".

V Hamo so danes po intenzivnih spopadih vstopili pripadniki uporniške oborožene skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) in zavezniške frakcije, ki med drugim trdijo, da so zasedli tudi zapor in izpustili več sto zapornikov. Uporniki so pred vstopom v Hamo zavzeli tudi več vasi vzhodno od mesta in prekinili povezave med Hamo ter mestoma Alep in Raka.

Po zasedbi Alepa in Hame je naslednja tarča mesto Homs, je na družbenih omrežjih sporočil HTS. "Naši junaški ljudje v Homsu, prišel je vaš čas," je zapisal HTS in prebivalce mesta pozval, naj se pridružijo "revoluciji proti nepravičnosti in tiraniji", ki jo predstavljajo sirske oblasti pod vodstvom predsednika Bašarja Al Asada.

Uporniki so prejšnji teden v nenadni ofenzivi zavzeli glavno mesto na severu Alep in od takrat hitro napredovali proti jugu. Spopadi so od sredine prejšnjega tedna zahtevali že najmanj 727 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi 111 civilistov.

Zavzetje Hame predstavlja nov udarec za Asada, čigar sile so se v preteklosti v bojih proti upornikov zanašale na podporo Rusije, Irana in libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah.

A umik vladnih sil s severozahoda Sirije v preteklem tednu poudarja težave, s katerimi se Damask skupaj z zavezniki spoprijema od takrat.

Rusija je od leta 2022 osredotočena na vojno v Ukrajini, medtem ko je Hezbolah, ki je bil ob podpori Irana najmočnejša sila v Siriji, v zadnjem letu vojne z Izraelom utrpel velike izgube.

Džolani poziva Irak k zadržanosti

Vodja HTS-ja in trenutno najpomembnejši sirski uporniški voditelj Abu Mohamed Al Džolani je po zavzetju Hame iraškega premierja Mohameda Šio Al Sudanija pozval, naj proiranski milici Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF) ne dovoli posredovanja v Siriji.

Kot je zatrdil Džolani, se boji iz Sirije ne bodo razširili na Irak, saj si uporniške sile želijo gospodarskih in političnih odnosov po strmoglavljenju Al Asada.

PMF je sporočil, da niso bili poslani v Sirijo, kamor se bodo po besedah njegovih poveljnikov odpravili le na ukaz svojega vodstva. Reuters je sicer na začetku tega tedna poročal, da se je več sto borcev iraških milic napotilo v Sirijo na pomoč Al Asadovim silam.

Strateška lega Hame

Mesto Hama je s približno milijon prebivalci četrto največje mesto v Siriji. V njem živijo večinoma suniti, navzoča pa je tudi alavitska manjšina, ki ji pripada predsednik Al Asad. Mesto je za vojsko strateškega pomena, saj služi kot tamponsko območje za zaščito prestolnice Damask.

Hama ima sicer burno zgodovino in se je tako kot številna druga mesta leta 2011 uprla vladavini Al Asada. Oblasti so protivladne proteste nasilno zatrle, kar je nato sprožilo državljansko vojno, v kateri je bilo ubitih več kot 600.000 ljudi, na milijone pa je bilo razseljenih.

Sirska vojska je v odzivu na upor 31. julija 2011 začela obsežno ofenzivo v Hami, v kateri je bilo po navedbah opozicijskih skupin ubitih najmanj 139 ljudi. Pred desetletji pa se je po vstaji in napadih Muslimanske bratovščine zgodilo veliko nasilnejše zatrtje od oblasti, ko je bilo v približno enem mesecu po različnih ocenah ubitih od 10.000 do 40.000 ljudi.

Erdogan poziva Al Asada k politični rešitvi

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Al Asada pozval k politični rešitvi vojne v Siriji in v telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresem izrazil prepričanje, da mora sirski režim nujno sodelovati s svojim ljudstvom v korist celovite politične rešitve. Iz turškega predsedstva so sporočili, da je Erdogan v pogovoru poudaril, da si bo Turčija še naprej prizadevala za zmanjšanje napetosti, zaščito civilistov in utiranje poti političnemu procesu. Izpostavil je tudi, da je sirski konflikt dosegel novo stopnjo.

V pogovoru z Guterresem je danes kot največjo željo Turčije, kamor se je od začetka vojne v Siriji leta 2011 zateklo približno tri milijone sirskih beguncev, izpostavil, da se Sirija ne bi zapletla v še večjo nestabilnost in da ne bi bilo še več civilnih žrtev.

Guterres pa je poudaril, da je nujno potreben takojšen humanitarni dostop do vseh civilistov v stiski, za končanje prelivanja krvi pa je nujna vrnitev k političnemu procesu, ki poteka pod okriljem OZN-a.