Izraelska vojska je v opravičilu sporočila, da se ne bojuje proti libanonski vojski in da je mislila, da je merila na tovornjak, ki pripada libanonskemu gibanju Hezbolah.

Libanonski vojaki so bili ubiti na cesti, ki povezuje obmejno vas Ain Ebel in mesto Hanin. Skupaj je Izrael v zadnjem mesecu ubil osem libanonskih vojakov, poroča izraelski portal Times of Israel.

Napadi tudi na finančne institucije

Izrael je bombardiral tudi cilje v Bejrutu in na jugu Libanona, potem ko je izraelska vojska prebivalce več kot 20 območij na libanonskem ozemlju opozorila pred načrtovanimi nočnimi napadi.

Izraelska vojska je sporočila, da so bili cilji napadov banke in druge finančne institucije, ki jih po njihovih navedbah uporablja libanonsko gibanje Hezbolah za financiranje svojih operacij.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je pred napadi dejal, da se mora "vsakdo, ki je v bližini mest, ki se uporabljajo za financiranje terorističnih dejavnosti Hezbolaha, takoj umakniti s teh lokacij". "V prihodnjih urah bomo napadli več tarč in napade nadaljevali ponoči," je dejal v nedeljo zvečer.

"V prihodnjih dneh bomo razkrili, kako Iran financira teroristične dejavnosti Hezbolaha z uporabo civilnih ustanov, združenj in nevladnih organizacij, ki delujejo kot krinka za terorizem," je še dejal Hagari.

Zaradi izraelskih napadov je več sto prebivalcev Bejruta zapustilo svoje domove in na ulicah je zavladala panika, ko se je množica skušala prebiti do predelov glavnega mesta, za katere so menili, da so varni pred napadi. Po poročanju prič je v mestu odjeknilo najmanj deset eksplozij.

Po poročanju libanonske državne tiskovne agencije NNA so bile tarča napada podružnice bančnega združenja Al Kar Al Hasan v bližini mednarodnega letališča v Bejrutu in v dolini Beka na vzhodu države ob meji s Sirijo. Omenjena finančna ustanova ima v Libanonu več kot 30 podružnic, od tega 15 v gosto naseljenih soseskah v glavnem mestu.

Po trditvah Izraela se banka uporablja za prenos iranskega denarja za nakup in skladiščenje orožja ter plačevanje pripadnikov Hezbolaha. Tudi ZDA trdijo, da Hezbolah banko uporablja za upravljanje svojih financ.

Od začetka vojne lanskega oktobra so izraelske sile v Libanonu ubile 2464 ljudi, ranile pa najmanj 11.530.

Napad na območje bolnišnice v Bejrutu

Izrael je v Bejrutu bombardiral območje Univerzitetne bolnišnice Rafik Hariri, je za Reuters dejal vir v bolnišnici, ki je dodal, da je bilo zadeto parkirišče bolnišnice. Po poročanju Reutersa so umrli najmanj trije ljudje, več deset je ranjenih.

Medtem evakuirajo bolnišnico Sahel v južnem predmestju Bejruta po tem, ko je Izrael zatrdil, da je pod njo bunker, v katerem naj bi Hezbolah hranil denar. Direktor bolnišnice Fadi Alame je trditve Izraela zavrnil in pozval libanonsko vojsko, naj pregleda poslopje.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske je nato Hagari je sporočil, da bolnišnice ne bodo napadli, a da območje nadzirajo.

Napadi na izraelske sile

Tudi danes naj bi borci Hezbolaha ves dan napadali položaje izraelske vojske na jugu Libanona. Po navedbah gibanja je v eni od tamkajšnjih vasi prišlo do spopadov med njihovimi pripadniki in izraelskimi silami, ki so predtem na območju razstrelile več hiš.

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je v zadnjem dnevu v Libanonu skupno zadela približno 300 ciljev Hezbolaha. Dodala je, da nameravajo v prihodnjih urah še okrepiti svoje napade, tako v Bejrutu kot drugje po državi.

ZN obsoja bombardiranje

Združeni narodi so obsodili izraelske napade na podjetja, povezana s Hezbolahom, ki so povzročila "obsežno škodo" na civilni infrastrukturi.

"Obsojamo silovito izraelsko bombardiranje različnih urbanih in stanovanjskih predelov, o katerih izraelska vojska pravi, da meri na poslopja, povezana s finančnim združenjem Al Kar Al Hasan," so sporočili v Uradu ZN-a za človekove pravice. Dodali so, da so napadi povzročili "obsežno škodo na civilnih objektih".

Izrael predstavil svoje pogoje za končanje napadov

Ameriški portal Axios je v nedeljo poročal, da je Izrael prejšnji teden seznanil ZDA s svojimi pogoji za končanje napadov na Libanon, pri čemer se sklicuje na dva predstavnika izraelskih oblasti in ameriškega uradnika.

Izrael je zahteval, da se njegovim silam dovoli "aktivno delovanje", s katerim bi Hezbolahu preprečili vnovično oboroževanje in obnovitev vojaške infrastrukture blizu njegove meje. Ob tem dodatno zahteva, da imajo njegove zračne sile svobodo delovanja v libanonskem zračnem prostoru.

Axios navaja ameriškega uradnika, ki je dejal, da je zelo malo verjetno, da bi se Libanon in mednarodna skupnost strinjala s pogoji Izraela.

Odposlanec ZDA: Washington si želi čimprejšnji konec vojne

Bejrut je obiskal ameriški odposlanec Amos Hochstein, ki je dejal, da si Washington, ki je ključni zaveznik in oboroževalec Izraela, želi čimprejšnji konec vojne med Izraelom in Hezbolahom.

"Povezovanje prihodnosti Libanona z drugimi konflikti v regiji ni v interesu libanonskega ljudstva," je Hochstein dejal na novinarski konferenci po srečanju s predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berijem.

Prepričan je, da bi resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero se je leta 2006 končala vojna med Izraelom in Hezbolahom, morala biti temelj za novo prekinitev ognja. Hkrati opozarja, da bodo tokrat potrebne več kot le zaveze sprtih strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Resolucija Varnostnega sveta ZN-a 1701 navaja, da morajo biti v južnem Libanonu nastanjeni samo libanonska vojska in mirovne sile ZN-a. Prav tako zahteva umik izraelskih sil z libanonskega ozemlja.

Blinken spet na Bližnjem vzhodu

Na Bližnji vzhod se vrača zunanji minister ZDA Antony Blinken. Do petka bo obiskal več držav in se pogovarjal o končanju vojne v Gazi, zagotovitvi izpustitve zajetih izraelskih talcev in lajšanju trpljenja palestinskega ljudstva, je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo. Prizadeval naj bi si tudi za diplomatsko rešitev vojne v Libanonu.

To bo že njegovo 11. potovanje na Bližnji vzhod, odkar je pred nekaj več kot letom dni izbruhnila vojna v Gazi.