Tako je ameriški predsednik Donald Trump komentiral prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ki so začele veljati danes.
ZDA so prepovedale poslovanje z iranskimi finančnimi ustanovami, trgovino z dragocenimi kovinami ter sodelovanje z iranskim avtomobilskim sektorjem. Washington je poleg tega odpravil določena dovoljenja za uvoz dobrin iz Irana, zlasti perzijskih preprog in hrane.
Novembra prepoved trgovanja z iransko nafto
Še ostrejše bodo sankcije po 5. novembru, ko se obeta prepoved trgovanja z iransko nafto. Sankcije bodo doletele iransko logistiko pa tudi finančno industrijo s centralno banko na čelu. Prav tako naj bi takrat začela veljati prepoved sodelovanja ameriških podjetij s tujimi podjetji, ki bi še sodelovala z Iranom.
"To so najostrejše sankcije, ki so bile kdaj koli uveljavljene, novembra pa se bodo okrepile še na višjo raven. Kdor koli bo posloval z Iranom, ne bo posloval z ZDA. Prosim za svetovni mir, nič manj," je tvitnil Trump.
Sankcije ZDA uvajajo v skladu z odstopom od mednarodnega sporazuma iz leta 2015, s katerim se je Iran odpovedal razvoju jedrskega orožja v zameno za odpravo sankcij. ZDA Iranu očitajo, da načrtno destabilizira države na Bližnjem vzhodu, kot sta Jemen in Sirija, in čeprav to ni formalno del jedrskega sporazuma, je bil to za Trumpa zadosten razlog, da se je maja odločil za njegovo odpoved.
Iran vložil tožbo v Haagu
Iran je zaradi ponovne uvedbe sankcij vložil pritožbo proti ZDA na Meddržavnem sodišču v Haagu. Teheran želi s pritožbo doseči, da bi ZDA odgovarjale za nezakonito uvedbo enostranskih sankcij. V Teheranu trdijo, da ZDA s svojimi dejanji kršijo mednarodne obveznosti.
Iranski predsednik Hasan Rohani je v ponedeljek dejal, da bo njegova država kljub ameriškim sankcijam spoštovala jedrski sporazum. Zavrnil pa je poziv ZDA k novim pogajanjem o iranskem jedrskem programu, medtem ko uvajajo sankcije, češ da ni smiseln. ZDA je še obtožil, da "želijo sprožiti psihološko vojno proti iranskemu ljudstvu in ustvariti delitve med ljudmi".
Iran in preostale podpisnice zgodovinskega sporazuma iz leta 2015 – Velika Britanija, Nemčija, Francija in Kitajska – si prizadevajo za ohranitev dogovora in poslov, ki so jih sklenili od takrat. Kljub temu bodo morala podjetja z vsega sveta zdaj izbirati med poslovanjem z Iranom ali ZDA.
EU je zaščitil podjetja, ki poslujejo z Iranom
Zunanji ministri držav članic EU-ja, vključno s Slovenijo, so sredi julija potrdili ukrep za zaščito evropskih podjetij, ki poslujejo z Iranom, pred posledicami ameriških sankcij. V ponedeljek pa so visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in zunanji ministri držav podpisnic sporazuma zagotovili, da si bodo prizadevali za ohranitev "učinkovitih finančnih kanalov" z Iranom in izrazili odločenost zaščititi evropska podjetja, ki bodo poslovala z Iranom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje