Gospodarski zlom je povzročil najhujšo krizo v državi po državljanski vojni med letoma 1975 in 1990. Vrednost valute je padla za več kot 90 odstotkov, tri četrtine prebivalstva so pahnjene v revščino, ljudje so izgubili prihranke.

Ena prvih nalog novoizvoljenih poslancev bo sprejetje zakonodaje v skladu z željami Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je Libanonu prejšnji mesec odobril posojilo v skupni vrednosti treh milijard ameriških dolarjev.

A posojilo je pogojeno z reformami finančnega sektorja, glede katerih bo treba doseči soglasje v tej razdeljeni državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glede na težke razmere predvsem mlajši volivci upajo, da bodo na današnjih volitvah zmagali opozicijski kandidati, katerih število je večje kot na prejšnjih volitvah. Za propad Libanona krivijo politične stranke, ki so bile desetletja na oblasti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Politični sistem deli položaje po kvotah za verske skupnosti

Libanonski politični sistem je utemeljen na ureditvi, ki položaje deli po kvotah za vsako od priznanih verskih skupnosti. Na splošnih volitvah se tako 128 parlamentarnih sedežev deli med muslimane in kristjane, položaj premierja pa po ustavi pripada sunitom.

Takšna državna ureditev je privedla do oblikovanja sektaških strank in političnih elit, ki obravnavajo politiko kot družinski posel, navaja AFP.

V trenutni sestavi parlamenta večino glasov obvladujejo šiitsko gibanje Hezbolah in njegovi zavezniki. Vlado vodi milijarder Nadžib Mikati.

Uveljavljene stranke imajo po mnenju analitikov prednost pred tekmeci, saj imajo na voljo več sredstev, s katerimi lahko prepričajo volivce, ki jim država ni zmožna zagotavljati osnovnih dobrin in storitev.

Ne glede na izid volitev pa naj bi Libanon po mnenju analitikov čakalo obdobje ohromitve zaradi bojev glede položajev, kar bi lahko trajalo več mesecev.

Volilno pravico v državi s 6,8 milijona prebivalcev ima okoli štiri milijone ljudi, ki bodo volili 128 članov predstavniškega doma.

Današnje volitve so prve parlamentarne volitve v Libanonu po siloviti eksploziji pred skoraj dvema letoma, ki je v veliki večini uničila pristanišče in središče Bejruta. V njej je umrlo več kot 193 ljudi, 6000 je bilo ranjenih, približno 300.000 ljudi pa razseljenih.