Predlog zakona, ki ga je predložilo iraško ministrstvo za pravosodje, bi zmanjšal najnižjo starost za poroko deklic z 18 na devet let ter fantov na 15 let. Organizacije za človekove pravice, ženske skupine ter družbeni aktivisti nasprotujejo zakonu in opozarjajo, da bi zakon zavrl leta napredka pri na področju pravic žensk in enakosti spolov in negativno vplival na izobrazbo deklet, njihovo zdravje in počutje. Opozarjajo, da bi se s sprejetjem zakona povečali družinsko nasilje in število zgodnjih nosečnosti.

Unicef je poročal, da se že zdaj 28 odstotkov deklic v Iraku poroči pred 18. letom.

V primerjavi s sosednjo Savdsko Arabijo Irak nima sistema moškega skrbništva, po katerem ženske za ključne življenjske odločitve, kot je poroka, potrebujejo dovoljenje moža, očeta ali moškega skrbnika. Z novim zakonom, ki je ta teden že prestal prvo obravnavo v iraškem parlamentu, bi pristojnost za odločanje o družinskih zadevah dobile verske oblasti.

"To so katastrofalne spremembe za ženske," je za Guardian dejala Raja Faik, koordinatorka koalicije skupin, ki nasprotujejo spremembi zakona, v kateri so tudi nekatere iraške poslanke.

Na protestih v prestolnici Bagdad in več drugih iraških mestih so zagovorniki novega zakona nasprotnike obtožili "moralne dekadence" in "sledenja zahodnim načrtom".

Šiitske verske skupine, ki prevladujejo v iraškem političnem sistemu od leta 2021, si že več kot desetletje prizadevajo zmanjšati pravice žensk v državi in so sprejele več zakonov, usmerjenih v šeriatsko pravo.

"Po množičnih protestih mladih v Iraku leta 2019 so politiki videli, da se je vloga žensk v družbi krepi," je dejala Nadia Mahmud, soustanoviteljica Združenja žensk Aman s sedežem v Iraku. "Menijo, da feministične organizacije, organizacije za enakost spolov, ženske ter civilna družba in aktivistična gibanja predstavljajo grožnjo njihovi moči in statusu ter jih zato začeli omejevati in zatirati."

Osnutek zakona predlaga, da lahko državljani pri presojanju o družinskih zadevah izbirajo med verskimi organizacijami in civilnim sodstvom, je poročal The Economic Times.

Predlog bi zavrnil spremembe zakonodaje iz leta 1959, ki je pristojnost za družinsko pravo prenesla z verskih institucij na državno sodstvo. Novi zakon bi znova uvedel verska pravila, predvsem iz šiitskega in sunitskega islama, vendar ne vključuje drugih verskih skupnosti v Iraku.