Netanjahu je ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu dejal, da je Izrael pripravljen sam nadaljevati vojno proti Hamasu, medtem ko so odnosi med zaveznicama zaradi šestmesečne vojne v Gazi vse bolj napeti.

Blinknu se je zahvalil za ameriško podporo v boju proti Hamasu, vendar je ponovil načrte za prodor v Rafo na južnem delu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon prebivalcev Gaze.

"Dejal sem tudi, da Hamasa ne moremo premagati, ne da bi šli v Rafo in uničili preostalih bataljonov," je novinarjem dejal Netanjahu. "Izrazil sem upanje, da nam bo to uspelo ob podpori ZDA, če bo treba, bomo to storili tudi sami."

Izrael trdi, da je Rafa zadnja postojanka Hamasovih borcev in da ima načrt za evakuacijo civilistov pred napadom. Washington pravi, da bi bil kopenski napad "napaka".

Napetosti v odnosih med Izraelom in ZDA postajajo vse bolj javne. Predsednik ZDA Joe Biden je izraelsko kampanjo v Gazi označil za "pretirano" in dejal, da je terjala preveč civilnih žrtev.

Ameriški državni sekretar je Netanjahuja pozval, naj sprejme nujne ukrepe, s katerimi bi omogočil več pomoči v Gosto naseljeni enklavi, kjer po podatkih Združenih narodov grozi množična lakota.

Ob odhodu iz Izraela je Blinken dejal, da je imel s predsednikom izraelske vlade Benjaminom Netanjahujem in njegovimi uradniki "odkrite pogovore", in jim sporočil, da bi ofenziva na mesto Rafa na jugu Gaze pomenilo tveganje za "nadaljnjo izolacijo" Izraela in škodovala njegovi dolgoročni varnosti.

Vojaška operacija v Rafi "pomeni tveganje, da bo ubitih še več civilistov. Tveganje, da bo povzročila še večji kaos pri dostavi humanitarne pomoči. Tveganje, da bo Izrael še bolj izoliran po svetu ter da bo ogrožena njegova dolgoročna varnost in položaj," je dejal Blinken.

EU in ZDA stopnjujejo pritisk na Izrael za premirje v Gazi

Evropski voditelji so na vrhu v Bruslju v četrtek pozvali k takojšnjemu premoru v spopadih med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom, ki bi omogočil trajno prekinitev ognja v Gazi.

"Evropski svet je osupel zaradi števila izgubljenih življenj civilistov, kakršnega še ni bilo, ter kritičnih humanitarnih razmer. Evropski svet poziva k takojšnjemu humanitarnemu premoru, ki bi omogočil trajno prekinitev ognja, brezpogojno izpustitev vseh talcev in dobavo humanitarne pomoči," so voditelji zapisali v sklepih.

Kot poroča Guardian, je to prvič po napadu Hamasa na Izrael na začetku oktobra lani, da so se evropski voditelji poenotili glede deklaracije o Gazi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po zasedanju povedala, da je Gaza na robu lakote, humanitarne razmere pa so katastrofalne. "Celovit, hiter, varen in neoviran humanitarni dostop v Gazo je ključnega pomena," je povzela sklepe vrha. Poudarila je, da bi moralo vsak dan v Gazo po kopnem, zraku in morju vstopiti za 500 tovornjakov pomoči, a je je po njenih besedah precej manj.

Voditelji so po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela poudarili tudi pomen storitev, ki jih v Gazi in v širši regiji zagotavlja agencija Združenih narodov za podporo palestinskim beguncem (UNRWA). Ob tem so pozdravili preiskavi obtožb o domnevni vpletenosti 12 uslužbencev agencije v Hamasove napade na Izrael.

"Evropski svet izraelsko vlado poziva, naj ne sproži kopenske ofenzive na Rafo, saj bi to še poslabšalo že tako katastrofalne humanitarne razmere in onemogočilo nujno potrebno zagotavljanje osnovnih storitev in humanitarne pomoči," so še poudarili voditelji.

Sorodna novica Varnostni svet: Rusija in Kitajska vložili veto na ameriški predlog o ustavitvi ognja

ZDA so vse od začetka spopadov v Gazi zavračale pozive k premirju. Na Varnostnem svetu so danes predstavile resolucijo, ki omenja takojšnjo prekinitev ognja, vendar sta proti njej veto vložili Kitajska in Rusija.

Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom je Washington onemogočil že tri resolucije, ki so vsebovale pozive k premirju. Po zadnjem vetu 20. februarja so izpogajali besedilo, ki se osredotoča na podporo diplomatskim prizadevanjem za dosego šesttedenskega premirja v zameno za izpustitev izraelskih talcev v Gazi.

V zadnji različici je bila omenjena "potreba po takojšnji in trajni prekinitvi ognja za zaščito civilistov na vseh straneh, da bi omogočili dostavo nujne humanitarne pomoči (...), in ob upoštevanju tega so nedvoumno podprta mednarodna diplomatska prizadevanja za dosego takšne prekinitve ognja v povezavi z izpustitvijo preostalih talcev".

V besedilu resolucije nista bili omenjeni besedi poziv ali zahteva, za kar se zavzema Rusija. "Nismo zadovoljni z ničimer, kar ne zahteva takojšnje prekinitve ognja," je v četrtek novinarjem povedal namestnik ruskega veleposlanika pri ZN-u Dmitrij Poljanski.

Šefa Cie in Mosada na pogajanjih o premirju

Medtem se nadaljujejo prizadevanja za dogovor med Izraelom in Hamasom v Katarju, kjer pričakujejo direktorja ameriške obveščevalne agencije Cia Williama Burnsa in vodjo izraelske tajne službe Mosad Davida Barneo.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki se mudi že na šesti turneji po Bližnjem vzhodu od začetka spopadov v Gazi, je v četrtek v Kairu izrazil upanje, da bi na pogovorih ob posredovanju ZDA, Katarja in Egipta še vedno lahko dosegli dogovor o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom.

"Pogajalci nadaljujejo delo. Vrzeli se manjšajo in še naprej si prizadevamo za sporazum v Dohi. Še vedno je veliko dela, vendar še naprej verjamem, da je to mogoče doseči," je dejal Blinken.

Glavna spotika je zahteva Hamasa, ki vztraja pri izpustitvi izraelskih talcev v zameno za končanje vojne, medtem ko bi Izrael privolil le v premor v spopadih.

Izrael je napovedal nadaljevanje napadov na bolnišnico Šifa v mestu Gaza, čeprav je to še edina delujoča bolnišnica v palestinski enklavi. Po trditvah Izraela so v bolnišničnem kompleksu oboroženi pripadniki Hamasa, kar pa v gibanju zanikajo. Izrael trdi, da je v zadnjih dneh v bolnišnici in okolici ubil 150 borcev in jih še 358 prijel.

Izrael zasegel ozemlje na Zahodnem bregu

Izraelska vlada je naznanila, da je zasegla 800 hektarjev zemlje v dolini reke Jordan na zasedenem Zahodnem bregu, ki ga je za državno ozemlje razglasil finančni minister Bezalel Smotrič, ena od osrednjih osebnosti skrajne desnice v Izraelu in velik zagovornik širitve judovskih naselbin na zasedenih ozemljih.

Zasedenih 800 hektarjev ozemlja na Zahodnem bregu bi bil največji zaseg na palestinskem ozemlju od sporazuma iz Osla leta 1993.

"Čeprav so v Izraelu in po svetu taki, ki želijo spodkopati našo pravico do območja Judeje in Samarije in države nasploh, s trdim delom in strateško spodbujamo naselbine po vsej državi," je sporočil Smotrič, ki je uporabil izraelski izraz za območje Zahodnega brega.

Izrael je zasedel Zahodni breg, vzhodni Jeruzalem in območje Gaze v vojni leta 1967. Tamkajšnje gradnje naselbin so v skladu z mednarodnim pravom nezakonite.

Kljub nasprotovanju v tujini pa je Izrael v zadnjih desetletjih po vsem Zahodnem bregu zgradil več deset naselbin, kjer zdaj ob treh milijonih Palestincev živi več kot 490.000 Izraelcev.

Združeni narodi so od oktobra lani, ko je Izrael v odgovor na napad islamističnega gibanja Hamas z območja Gaze sprožil obsežno ofenzivo nad palestinsko enklavo, zaznali izjemno rast nezakonitih gradenj naselbin in opozorili, da to zmanjšuje možnost uresničitve palestinske države.

Ameriški zunanji minister je širjenje naselbin v preteklosti označil za kontraproduktivno za doseganje trajnega miru med Izraelci in Palestinci.

Po navedbah izraelske organizacije Mir zdaj, ki sledi širjenju naselbin, je danes naznanjen zaseg ozemlja največji od sporazuma iz Osla leta 1993. Prav letošnje leto naj bi bilo poleg tega razglasitev državnega ozemlja doslej največ. Sovpadanje naznanitve z obiskom Blinkna so označili za provokacijo.