Borell je ob tem ponovil evropske obsodbe Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra in pravico Izraela do obrambe, dodal pa je, da mora pri tem ta država spoštovati mednarodno in humanitarno pravo. Voditelji Evropske unije se bodo pred vrhunskim zasedanjem ta četrtek sešli tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov, Antoniem Guterresem, ki je ob poročilu o neizogibnem stradanju v severnem delu Gaze dejal, da še nikoli v zgodovini kakšnega konflikta nismo videli lakote tolikšnih razsežnosti. Vlado v Tel Avivu je znova pozval, naj omogoči neovirano dostavo nujne pomoči v Gazo, da bi lahko preprečili "nepredstavljivo, nesprejemljivo in neopravičljivo".

85 odstotkov prebivalcev Gaze je razseljenih, polovica – 1,1 milijona – pa lačnih. Stradanje in smrt zaradi nedohranjenosti sta neizogibna v severnem delu enklave, kjer je zaradi izraelskih vojaških operacij odrezanih okoli 300.000 prebivalcev. Številni skušajo preživeti z nabiranjem užitnega rastja ob cestah, lakota je med najranljivejšimi že zahtevala nekaj deset življenj.

Za številne Palestince tako pomoč iz zraka in po morju prihaja prepozno. Danes je na sever Gaze osem tovornjakov Svetovnega programa za hrano pripeljalo živila, ki jih je konec tedna po morju pripeljala ladja španske nevladne organizacije Open Arms. Skupaj z ameriško nevladno organizacijo World Central Kitchen so s Cipra v Gazo dostavili 200 ton živil.

Sorodna novica Netanjahu se ne zmeni za opozorila in vztraja pri kopenskem napadu na Rafo

Laura Lanuza iz organizacije Open Arms je za Globus povedala: "Predvsem so to moka, riž in hrana v konzervah. Tam je na terenu organizacija World Central Kitchen. Ne pozabimo, da so tam že več mesecev in so prebivalcem Gaze že zagotovili več kot dva milijona obrokov. Po prevzetju so to humanitarno pomoč odnesli v več kot 60 kuhinj, ki jih imajo na terenu." Ob tem je tudi poudarila, da njihova človekoljubna misija ni del evropskega humanitarnega koridorja, ki ga je predsednica Evropske komisije pred dvema tednoma napovedala na Cipru.

Čeprav je Meddržavno sodišče v Haagu ob obravnavanju tožbe Južne Afrike zaradi domnevnega genocida izraelski vladi naložilo, da mora v vojni storiti vse za zaščito civilistov, Izrael še naprej ovira dostavo nujne pomoči – predvsem hrane – po kopnem. Izraelsko omejevanje dostave pomoči do dveh milijonov prebivalcev v Gazi bi bilo lahko vojni zločin, opozarja Volker Turk, visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice. Človekove pravice Palestincev so tako kot 40.000 smrtnih žrtev pokopane pod ruševinami in v množičnih grobiščih.

Izraelska vojna proti Gazi ima vse značilnosti genocida, je pa tudi zločin proti palestinski kulturi in zgodovini. V prvih 160 dneh vojne je izraelska vojska v Gazi izbrisala več kot 600 mošej in cerkva, vse univerze, 200 zgodovinskih krajev, ki so del svetovne kulturne dediščine. Več kot 2100 industrijskih obratov, okoli 360.000 domov so ruševine ali pa delno v ruševinah, poškodovanih je tudi 438 šol. Tako izraelska vojska v vojni proti Gazi briše še kolektivni spomin in kulturo. O tem bo v oddaji Globus govorila palestinska begunka iz Gaze, ki se je po zaščito zatekla v našo državo.

Sorodna novica Slovenija se kljub katastrofi v Gazi v odnosu do Izraela večinoma omejuje na pozive in pričakovanja

Izraelski vojni kabinet, ki se bo zvečer znova seznanil s potekom pogajanj s Hamasom, od napada na Rafo ne odstopa. Malo je verjetno, da bi nasprotovanja evropskih in ameriške vlade vlado v Tel Avivu odvrnila od napada na kraj, kjer životari poldrugi milijon Palestincev. Edina rešitev, opozarjajo številni, je ustavitev ameriškega oboroževanja izraelske vojske. Ameriška vlada v Varnostnem svetu Združenih narodov še vedno zaustavlja trajno premirje, ki edino lahko reši prebivalce Gaze.

"Svet po dogodkih v Gazi ne bo več tak kakor prej. Tudi OZN in mednarodno pravo ne. Sprašujem se, zakaj Združene države Amerike z bombami, strelivom in denarjem pomagajo vladi, ki namerava izstradati civiliste. To je nepredstavljivo. To ni le zavezništvo, to je kot zakonska zveza," pa je ameriško pomoč iz zraka opisal Michael Fakhri, posebni poročevalec Združenih narodov glede pravice do hrane.