Izrael in Hezbolah sta dogovor o prekinitvi ognja dosegla ob posredovanju ZDA in Francije. V skladu s pogoji dogovora naj bi se izraelske sile v 60 dneh umaknile iz Libanona, sile Hezbolaha na jugu države pa naj bi v istem obdobju nadomestila libanonska vojska, ki v boje ni bila vpletena, a je bila vseeno žrtev izraelskih napadov.

Dogovor naj bi vključeval tudi ustanovitev odbora pod vodstvom ZDA, ki bi nadzoroval njegovo izvajanje, in zagotovila Washingtona, da lahko Izrael še naprej izvaja napade proti ciljem, ki jih predstavlja kot neposredne grožnje, če tega ne bo storila libanonska vojska.

Če bo prekinitev ognja zdržala, bo pomenila konec leto dni trajajočih spopadov med Izraelom in Hezbolahom in izraelskih napadov na Libanon, ki so se še zaostrili septembra, ko je izraelska vojska stopnjevala obstreljevanje in sprožila kopensko invazijo v sosednji državi. Zaradi vojne je domove zapustilo več deset tisoč Izraelcev in več kot milijon Libanoncev.

Svarilo pred vračanjem domov

Izraelska vojska je po uveljavitvi prekinitve ognja ob 4. uri po lokalnem času (3. uri po srednjeevropskem) prebivalce juga Libanona pozvala, naj se še ne vračajo na domove. Kot je sporočila, njihovi vojaki tam ostajajo na položajih, približevanje tako njim kot krajem, katerih evakuacije so pred tem odredili, pa da je prepovedano.

"Za varnost vas samih in vaših družinskih članov se vzdržite premika na območje. Obvestili vas bomo, ko se bo varno vrniti domov," je v zapisu na omrežju X dodal tiskovni predstavnik vojske Avihaj Adrae. Kljub svarilu je na cestah v Libanonu že videti avtomobile na poti proti jugu.

Naj se ne vračajo v vasi in mesta, kjer je prisotna izraelska vojska, je prebivalce pozvala tudi libanonska vojska. Počakajo naj, da se predstavniki izraelskih sil umaknejo, so sporočili in dodali, da sprejemajo vse potrebne korake za namestitev lastnih sil na jugu države.

Izraelska vojska je po začetku veljavnosti prekinitve ognja streljala na več vozil, da bi jim preprečila prihod na območje pod njenim nadzorom.

Iran pozdravil "konec izraelske agresije"

Iran je pozdravil "konec izraelske agresije" v Libanonu, potem ko je začel veljati dogovor o prekinitvi ognja. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je ob tem poudaril, da Teheran odločno podpira libanonsko vlado, narod in odpor.

EU pozdravlja dogovor

Ameriški predsednik Joe Biden in francoski predsednik Emmanuel Macron sta dejala, da bo dogovor ustvaril pogoje za ponovno vzpostavitev trajnega miru in omogočil prebivalcem obeh držav, da se varno vrnejo na svoje domove.

Dogovor o prekinitvi ognja, ki za zdaj velja le za 60 dni, so pozdravili tudi voditelji EU-ja in drugi. Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell je sporočil, da gre za olajšanje za uničujoč položaj na Bližnjem vzhodu in pohvalil uspešno posredovanje ZDA ter Francije. Poudaril je, da bo ključno to, da se premirje obdrži.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor označila za zelo spodbudno novico in sporočila, da bo Libanon zdaj dobil priložnost za utrditev notranje varnosti in stabilnosti, ker se bo vpliv Hezbolaha zmanjšal.

Obstreljevanje tik pred začetkom prekinitve ognja

Obstreljevanje med stranema se je sicer nadaljevalo še v urah pred uveljavitvijo prekinitve ognja. Hezbolah je proti Izraelu poslal več letalnikov, Izrael pa je izvedel zračne napade na Bejrut ter mejne prehode med Sirijo in Libanonom.

V izraelskih napadih na Bejrut je v torek umrlo najmanj 24 ljudi, izraelska vojska pa je napadla tudi tarče v Siriji in navedla, da je šlo za uničevanje poti za tihotapljenje orožja Hezbolahu.

Hezbolah je potem sporočil, da je napadel občutljive vojaške tarče v Tel Avivu v odgovor na izraelski napad na Bejrut, ki je kmalu zatem navedla tudi, da je Izrael bombardiral mejne prehode med Sirijo in Libanonom, pri čemer je umrlo najmanj šest ljudi.

Po poročanju sirske tiskovne agencije SANA gre za štiri civiliste in dva vojaka. Ranjenih je bilo še 12 ljudi, vključno z otroki, ženskami in pripadniki sirskega Rdečega polmeseca.

Al Džazira poroča, da začetek prekinitve ognja vliva zmerni optimizem, a da se številni ljudje bojijo, da Izrael zgolj kupuje čas in čaka, da predsedniški položaj v ZDA prevzame njemu še bolj naklonjeni Donald Trump, kar naj bi dalo Izraelu še bolj proste roke pri napadih na Hezbolah.

Več kot 3700 mrtvih, več kot milijon razseljenih

Vojna v Libanonu je terjala visok davek. V izraelskih napadih je bilo od oktobra lani ubitih najmanj 3768 ljudi, od tega najmanj 240 otrok, ranjenih je bilo najmanj 15.699.

Ni jasno, koliko izgub je utrpel Hezbolah. Gibanje je do izraelske kopenske invazije septembra sporočilo, da je umrlo okoli 500 njegovih borcev, pozneje pa teh podatkov ni več sporočalo.

Izraelski Inštitut za študije državne varnosti Univerze v Tel Avivu, ki je tesno povezan z vojsko, pravi, da je bilo ubitih 2450 pripadnikov Hezbolaha.

V Hezbolahovih napadih na severu Izraela in sirskem Golanskem višavju, ki je pod izraelsko okupacijo, pa je bilo ubitih 45 civilistov.

Na severu Izraela, v okupiranem delu Sirije in na jugu Libanona je bilo po podatkih izraelskih oblasti ubitih najmanj 73 izraelskih vojakov.

Več kot 880.000 ljudi v Libanonu je notranje razseljenih, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije in Visokega komisarja ZN-a za begunce. Več kot pol milijona ljudi pa je iz Libanona pobegnilo v Sirijo.

V Izraelu, na severu države, je domove zapustilo okoli 60.000 ljudi.

Izraelska vojska je razdejala celotne predele južnega Libanona in povzročila obsežno uničenje po državi. Po nekaterih ocenah bo obnova stala skoraj 10 milijard dolarjev. Svetovna banka je 14. novembra ocenila, da je Libanon utrpel za 8,5 milijarde dolarjev škode.

Glede na poročilo Svetovne banke je v Libanonu delno ali povsem uničenih 99.000 stanovanjskih enot.

Medtem so bile poškodovane tudi skupnosti na severu Izraela. Lokalne oblasti pravijo, da bodo za obnovo potrebovale več sto milijonov dolarjev, poroča Al Džazira.

Preusmeritev na Gazo?

Dogovor ne vpliva neposredno na izraelske napade na okupirano Gazo. Predsednik ZDA Biden je sicer v torek napovedal nadaljnja prizadevanja za prekinitev ognja tudi v palestinski enklavi, češ da so dobili nov zagon za posredovanje v tej smeri, a ZDA ohranja polno podporo Izraelu.

Izraelski premier Bejamin Netanjahu je ob najavi dogovora izrazil prepričanje, da bo palestinsko gibanje Hamas v Gazi zdaj osamljeno, Biden pa je pozval Hamas, naj takoj izpusti ujetnike, ki jih je zajel 7. oktobra lani, češ da bi s tem končal izraelske napade.

"V prihodnjih dneh si bodo ZDA skupaj s Turčijo, Egiptom, Katarjem, Izraelom in drugimi prizadevale za prekinitev ognja v Gazi. To bo mogoče z izpustitvijo talcev in koncem vojne brez Hamasa na oblasti," je dejal Biden.

"Tako kot si libanonsko ljudstvo zasluži varnost in blaginjo, si tudi prebivalci Gaze zaslužijo varnost in blaginjo. Tudi oni si zaslužijo konec spopadov," je poudaril predsednik ZDA, ki so glavne oboroževalke Izraela in podpornice njegove vojaške kampanje, v kateri je bila Gaza povsem razdejana, ubitih pa je bilo več kot 44.000 ljudi, od tega več kot 17.000 otrok.