Marca sklenjeni dogovor med Brusljem in Ankaro za zaustavitev prihoda prebežnikov v Evropo predvideva vračanje vseh prebežnikov, ki so dosegli grške otoke, nazaj v Turčijo. EU naj bi predvidoma za vsakega v Turčijo vrnjenega begunca sprejel enega Sirca. Ob tem je Bruselj Ankari med drugim obljubil dodatno finančno pomoč v znesku treh milijard evrov, prav tako pa vizumsko liberalizacijo do junija.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je opozoril Ankaro, da EU ne bo omilil meril za vizumsko liberalizacijo v primeru Turčije. Kot je dejal, je Davutoglu to vprašanje načel tudi v njunem današnjem pogovoru v Strasbourgu, kar pa mu ne bi bilo treba, "ker sem dal jasno vedeti, da se bo to zgodilo, ko bo Turčija izpolnila vse pogoje, kar tudi počne". "Sklenili smo sporazum in ta dogovor se izvaja. Ni potrebe, da se kakor koli grozi," je dodal.

Vizumska liberalizacija za turške državljane je za nekatere v EU-ju sporna, saj so se pojavili očitki, da evropski voditelji preveč popuščajo Turčiji. Po poročanju nemškega časopisa Welt am Sonntag, ki se sklicuje na diplomatske vire, nekatere evropske države, tudi Nemčija in Francija, želijo, da vizumska liberalizacija ne bi bila neomejena, vezana pa bi bila na sprejemanje prebežnikov in spoštovanje človekovih pravic.

Erdogan: EU bolj potrebuje Turčijo kot obratno
"Gre za vzajemno zavezo. Če EU ne more storiti potrebnih korakov, potem tudi od Turčije tega ni mogoče pričakovati," je dejal turški premier Ahmet Davutoglu novinarjem v Ankari pred odhodom v Strasbourg, kjer je danes nagovoril Parlamentarno skupščino Sveta Evrope.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je izjavil, da EU bolj potrebuje Turčijo kot obratno, in se obregnil ob poročilo Evropskega parlamenta, ki je opozoril na nazadovanje demokracije v Turčiji. "V tej državi skrbimo za tri milijone ljudi, zato da ne motijo Evropejcev. V poročilu kaj piše o tem?" se je vprašal Erdogan v govoru v Ankari. "V času, ko so naši odnosi z EU-jem v pozitivni fazi glede prebežnikov, je takšno poročilo provokativno," je dodal.

Evropski parlament je prejšnji teden opozoril Turčijo, da nazaduje na več področjih, ki so ključna za demokracijo - zlasti na področju svobode govora in avtonomije pravosodja.

Nov sveženj denarne pomoči
Evropska unija je sicer danes Grčiji in Turčiji odobrila novo pomoč za soočanje z begunsko krizo. Grčiji je za izboljšanje življenjskih razmer beguncev namenila 83 milijonov evrov, Turčiji pa za pomoč ekonomskim migrantom in prosilcem za azil 110 milijonov evrov, od tega 60 milijonov evrov za hrano, zdravstveno oskrbo in bivanje migrantov, ki so bili iz Grčije vrnjeni v Turčijo. Dodatnih 50 milijonov evrov humanitarne pomoči bo namenjenih kritju takojšnjih potreb sirskih beguncev v Turčiji. Skupni prispevek komisije instrumentu za begunce v Turčiji se bo tako povečal na 187 milijonov evrov.

Slovenija bo darovala 5,2 milijona evrov
V okviru obljubljenih treh milijard evrov denarne pomoči Turčiji, bodo prišla sredstva iz dveh virov: milijardo evrov bo zagotovil proračun EU-ja, države članice pa bodo prispevale preostali dve milijardi prostovoljnih prispevkov na podlagi svojega deleža BND-ja, pri čemer bo delež Slovenije po tem ključu 0,26 odstotka, kar pomeni dobrih 5,2 milijona evrov.

Sredstva iz instrumenta za nujno pomoč bodo takoj na voljo partnerskim nevladnim organizacijam; Visokemu komisariatu ZN-a za begunce, Mednarodni federaciji Rdečega križa in šestim mednarodnim nevladnim organizacijam. Sredstva bodo porabljena za osnovno zdravstveno varstvo, hrano, boljše higienske razmere, otrokom prijazne prostore in izgradnjo začasnih bivališč za več 10.000 prebežnikov v Grčiji.

Grčija je lani in letos za obvladovanje velikega števila prebežnikov prejela že 181 milijonov evrov sredstev za nujno pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter Sklada za notranjo varnost (ISF), še prej pa je iz teh skladov prejela 509 milijonov evrov za grški nacionalni program za obdobje 2014-2020.