Butković je v pogovoru v sredo dejal, da je njegova prednostna naloga rešiti problematiko zadolženosti hrvaških upravljavcev cest. Po njegovih besedah samo na dolgove družbe Hrvatske avtoceste odpadeta dve tretjini celotnega dolga družb v cestnem prometu, ki skupaj znaša 5,5 milijarde evrov. Do leta 2020 bo treba plačati 5,2 milijarde evrov glavnice in obresti, samo letos pa je treba plačati približno milijardo evrov.

Kot prvi pogoj za reprogramiranje dolgov je izpostavil prestrukturiranje cestnih podjetij, potem pa tudi uvajanje načina zaračunavanja cestnin z vinjetami ali prek elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku.

"Prihodnji teden bom dobil prvi preliminarni izid analize, kaj pomenijo vinjete," je izjavil Butković in ob tem ocenil, da bodo te za hrvaške državljane ugodnejše od trenutnega cestninskega sistema. Poudaril je, da mora Hrvaška povečati promet na avtocestah ter uveljaviti cestnine tudi za nekatere nove avtocestne odseke, da bi tako povečala finančni izkupiček in olajšala reševanje nakopičenih finančnih težav.

Prejšnja hrvaška vlada je pod pritiskom javnosti obupala nad namero, da bi več kot 1.000 kilometrov hrvaških avtocest oddala v koncesijo. Monetizaciji ni bil naklonjen niti HDZ, ki je bil takrat v opoziciji.

Na vprašanje o poteku priprav za gradnjo mostu do polotoka Pelješac je dejal, da po študiji vpliva gradnje na okolje pripravljajo tudi projektno prijavo. Evropska unija še ni odobrila sofinanciranja projekta, a imajo v Zagrebu po Butkovićevih besedah namige, da se bo to zgodilo. Pričakuje, da bi most lahko začeli graditi konec leta.