Tiskovna predstavnica nemške vlade ni želela komentirati poročanja časopisa Sueddeutsche Zeitung in je pojasnila, da urnik potovanj kanclerke sporočajo ob petkih. Po poročanju nemškega časopisa bosta voditelja poleg drugih tem govorila tudi beguncih.

V skladu z migrantskim dogovorom Turčija gosti begunce iz Sirije v zameno za denarno pomoč Evropske unije. Dogovor je bil sklenjen leta 2015, ko je bila Evropa priča največjemu prihodu beguncev po drugi svetovni vojni. Večina jih je prihajala iz od vojne uničene Sirije, pa tudi drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike.

Največ beguncev je takrat prišlo v Nemčijo, ki je v okviru politike odprtih vrat kanclerke Merklove sprejela okoli milijon ljudi, kar je močno vplivalo na nemško in evropsko politiko, ki je bila priča vzponu skrajnodesničarskih, protimigrantskih in populističnih politik.

Čeprav so številke o prihodih beguncev v Evropo drastično nižje kot pred štirimi leti, pa nove skrbi povzroča zaostrovanje razmer v nemirni sirski pokrajini Idlib, kjer je še zadnje zatočišče borcev proti silam predsednika Bašarja Al Asada, ki je po letih vojne znova prevzel nadzor nad večino ozemlja Sirije.

Zaradi ofenzive sirskih vladnih sil ob podpori ruske vojske na zadnjo uporniško enklavo v Idlibu, kjer živi tri milijone ljudi, so v zadnjem času številni zapustili svoje domove. Erdogan je v nedeljo opozoril, da Turčija, ki že gosti 3,7 milijona sirskih beguncev, ne more več sprejemati novih.

Po njegovih besedah je na poti proti Turčiji 80.000, po nekaterih navedbah pa še več ljudi. "Če se nasilje nad ljudmi v Idlibu ne ustavi, se bo to število še povečalo. V tem primeru Turčija ne bo sama nosila tega bremena," je napovedal Erdogan in opozoril, da bodo vse evropske države, še posebej pa Grčija, čutile negativne posledice.

Turška obalna straža rahlja nadzor

Erdogan je v preteklosti že žugal, da bo beguncem na turških tleh dovolil pot proti državam Evropske unije, če ne bodo povečale sredstev za njihovo namestitev v Turčiji.

Sueddeutsche Zeitung navaja medijska poročanja, da je turška obalna straža zmanjšala nadzor na morju in s tem olajšala pot beguncev do Grčije, kar bi bilo v nasprotju z dogovorom iz leta 2015.

Merklova in Erdogan sta se nazadnje srečala na začetku decembra v Londonu, kjer sta se na srečanju članic Nata skupaj s francoskim predsednikom Emanuelom Macronom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom pogovarjala o razmerah na severu Sirije.

Po poročanju Sueddeutsche Zeitunga bo tema januarskega srečanja Merklove in Erdogana tudi Libija, kamor namerava turški predsednik napotiti vojake za podporo mednarodno priznane vlade v boju proti silam uporniškega generala Haftarja.