Novico, da naj bi Barack Obama za novega direktorja FBI-ja imenoval 52-letnega Comeyja, ki je bil v administraciji Georgea Busha namestnik pravosodnega ministra, je od dobro obveščenih virov v Beli hiši pridobila agencija AP. Za Comeyja se je Obama odločil delno iz praktičnih razlogov, saj so republikanci trenutno naklonjeni blokadi njegovih kandidatov in Obama upa, da bodo pri republikancu bolj zadržani.

A prvi odziv republikanske stranke kaže drugače. Senator Iowe Chuck Grassley, ki je član odbora za pravosodje, je že napovedal, da bo Comeyjevo zaslišanje pred odborom zagotovo sprožilo tudi vprašanja o njegovem delu s hedge skladi. "Comey ima veliko izkušenj na področju nacionalne varnosti, a če bo nominiran, bo moral odgovarjati tudi na vprašanja o svojem preteklem delu na področju hedge skladov," je povedal Grassley. "Prizadevanja administracije za preiskavo Wall Streeta so bila do zdaj brezplodna, FBI pa bo moral preiskati tudi njegove nekdanje kolege," je še dodal.

Comey si je pridobil naklonjenost demokratov
Hvalo demokratov si je Comey prislužil leta 2004, ko je direktor FBI-ja Robert Mueller skupaj s Comeyjem, ki je bil takrat vršilec dolžnosti pravosodnega ministra, zagrozil z odstopom, če bo Bela hiša vztrajala pri ponovni avtorizaciji programa priskuškovanja brez sodnih nalogov, ki je bil za pravnike nezakonit.

Takratni ameriški pravosodni minister John Ashcroft je bil v tistem času v bolnišnici in je ministrstvo vodil Comey. Glavni pravnik tedanjega predsednika Busha Alberto Gonzales in vodja kabineta Bele hiše Andrew Card sta se odpravila v bolnišnico, da bi omamljenega in nemočnega Ashcrofta dobila podpis za podaljšanje programa prisluškovanja.

Comey je to izvedel in oba ujel v bolniški sobi Ashcrofta. Ashcroft in Comey sta nepovabljena gosta seznanila s tem, da je na čelu ministrstva začasno Comey, ki prav tako kot Ashcroft zavrača podpis. Comey je zaradi dejanja postal junak demokratov, kar je spodbudilo Obamovo odločitev, da ga imenuje na čelo FBI.

Pestra kariera morebitnega prvega policista
Comey je diplomiral iz prava na isti šoli v Chicagu kot Obama. Po diplomi leta 1985 se je zaposlil na pravosodnem ministrstvu, kjer je hitro napredoval, nato je zasedel položaj pomočnika zveznega tožilca v Richmondu, kjer je uspešno dokončal preiskavo terorističnega napada na stolpnici Khobar v Savdski Arabiji, kjer je umrlo 19 ameriških vojakov.

Za tem je zasedel mesto zveznega tožilca južnega Manhattana, pred tem sodeloval s hedge skladi, pozneje pa postal pomočnik pravosodnega ministra v administraciji predsednika Busha. Leta 2005 se je zaradi mučenja terorističnih osumljencev še enkrat sprl s takrat novim pravosodnim ministrom Albertom Gonzalesom, ki je bil eden od tistih, ki so dali pravno utemeljitev za "posebne" postopke proti terorističnim osumljencem. Comey je istega leta zapustil ministrstvo in se zaposlil pri Lockheed Martinu.

Od leta 2010 je opravljal delo glavnega svetovalca hedge sklada Bridgewater Associates, ki ga je v začetku letošnjega leta zapustil, zdaj pa je predavatelj na univerzi Columbia.

Mueller mesto zapušča po 12 letih
Zdajšnji direktor FBI-ja Robert Mueller se z mesta poslavlja 4. septembra letos, oditi pa bi moral že pred dvema letoma. Takrat je predsednik Barack Obama senat zaprosil, naj Muellerju izredno podaljša mandat za dve leti, kar se je tudi zgodilo. Mueller je sicer vodenje FBI-ja prevzel tik pred terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001, urad pa se je pod njegovim vodstvom skušal osredotočiti predvsem na protiterorizem.

Kongres je namreč leta 1976 zakonsko omejil trajanje mandata direktorja FBI-ja na največ deset let, saj politiki niso hoteli novega J. Edgarja Hooverja, ki si je v 40 letih, kolikor jih je preživel na čelu FBI, ustvaril zajetne kartoteke z obremenilnimi podatki o vplivnih politikih in drugih Američanih, in je lahko z izsiljevanjem ostal na čelu zvezne policije vse do svoje smrti.