Če so bogati Američani iz svetovne krize - zaradi visokih cen delnic, višjih cen nepremičnin in vedno večjega profita korporacij - izstopili s še težjo denarnico, se pri preostalem delu prebivalstva beseda 'visoko' uporablja le v povezavi z besedo brezposelnost.

Ker je brez dela vedno več ljudi in ker je vedno manj dela, so ljudje pripravljeni sprejeti tudi delo za nižje plačilo. Delež Američanov, ki dela ali išče zaposlitev, je v 35 letih na najnižji ravni.

Takšni so najnovejši rezultati študije ekonomistov Emmanuela Saeza in Thomasa Pikettyja, ki sta ugotovila, da je odstotek bogatih Američanov lani zaslužil 22,5 odstotka celotnega ameriškega dohodka. Kar 0,01 odstotka najbogatejših Američanov pa je istega leta zaslužilo več kot 32 odstotkov dohodka. To je največ po letu 1913, ko je ameriška vlada uvedla davek na dohodek, piše The New York Times.

Prihodki v ZDA so se v povprečju zvišali za dober odstotek, med najbogatejšim odstotkom Američanov pa za kar 20 odstotkov. Polovica gospodinjstev v ZDA ima premoženje naloženo v skladih, kot je pokojninski. Kar deset odstotkov bogatašev pa ima v lasti 90 odstotkov delnic, s čimer širijo tako svojo neto vrednost kot dobiček, ki ga dobijo s prodajo dividend.

Odstotek najbogatejših Američanov je v krizi izgubil okoli 36 odstotkov premoženja. Od tega je 31 odstotkov tudi pridobil nazaj. Premoženje preostalih 99 odstotkov prebivalcev se je v recesiji zmanjšalo za 12 odstotkov, po recesiji pa si je opomoglo za pičlih 0,4 odstotka.

"Rezultati kažejo, da je velika recesija zmanjšala del najvišjih dohodkov le začasno in da ne bo dramatično prispevala k povečanju dela najvišjih dohodkov, ki smo jim bili priča v 70. letih prejšnjega stoletja," je dejal profesor Saez.