S tem je Abubakar Šekau zavrnil možnost, da bi v zameno za izpustitev zaprtih pripadnikov Boko Harama izpustili dekleta. "Vprašanje deklet je že dolgo pozabljeno, saj je že dolgo od tega, kar sem jih poročil," je dejal v smehu. "V tej vojni ni poti nazaj," je med drugim dejal v videoposnetku, ki ga je poslal medijski agenciji Associated Press.

Poveljnik štaba nigerijske vojske Alex Badeh je sredi oktobra naznanil, da je Boko Haram privolil v takojšnjo ustavitev ognja, s katero bi se končalo petletno bojevanje, v katerem je v umrlo na tisoče ljudi, na stotisoče pa jih pognalo z doma. A kot kaže, bojem in ugrabitvam na severovzhodu Nigerije ni videti konca. Islamistični borci so pretekli teden zavzeli Mubi, mesto z več kot 200.000 ljudmi, boji pa so se nadaljevali tudi v okolici.

Šekau je avgusta napovedal, da želi Boko Haram ustanoviti islamski kalifat, in sicer kot "afriško roko" prizadevanj Islamske države v Siriji in Iraku. Na tisoče prebivalcev se je znašlo v rokah islamistov, ki so začeli uvedbo strogega šeriatskega prava.

Aprila je svet šokirala ugrabitev 276 deklet, ki so jih pripadniki Boko Harama odpeljali iz internata v oddaljenem mestu na severovzhodnem mestu Čibok. Sledila je obširna kampanja, povsod so se pojavljali plakati in napisi Pripeljite nam dekleta nazaj, a po nekaj mesecih so ti glasni klici potihnili, kot kaže realnost, pa razen nekaj deset deklet, ki jim je uspelo pobegniti, večina ostaja v rokah islamistov.

Nekatera dekleta naj bi končala v Kamerunu in Čadu
Po nekaterih podatkih naj bi dekleta razdelili na več skupin, mogoče pa je tudi, da so jih nekaj odpeljali čez mejo v Kamerun in Čad. Nigerijski oblasti so sporočile, da so se pogajale z dvema voditeljema Boko Harama v Čadu, in naj bi dosegle, da bodo dekleta v kratkem izpustili. A dejstvo je, da ima skupina veliko frakcij, poroča Time.

Šekau se je v svojem govoru obregnil tudi ob poteze nigerijskega predsednika Goodlucka Jonathana. Ta se namerava na februarskih volitvah potegovati na nov mandat in tako ostati na čelu te s 165 milijoni prebivalci najbolj poseljene afriške države, ki je tudi največja afriška izvoznica nafte. A podobno kot številne druge (afriške) državo že leta pretresajo hudi nemiri, ki so povezani tudi z delitvijo države: sever je muslimanski, jug pa katoliški. Katoličanu Jonathanu kljub prizadevanjem ni uspelo zmanjšati delitev znotraj države, njegove možnosti za osvojitev vnovičnega mandata pa zmanjšujejo tudi številni korupcijski škandali.