Pripadniki Boko Harama so se iz Nigerije s štirimi motornimi čolni prebili prek Čadskega jezera in vdrli v ribiško vas Ngouboua. Med drugim so zažigali hiše in napadli tamkajšnjo policijsko postajo.

Po pripovedovanju vaščanov je bilo napadalcev okoli 30, med njihovimi žrtvami pa je tudi vaški poglavar. Napadalce je pozneje pregnala čadska vojska, ki je uporabila tudi letala, s katerimi so uničili čolne skrajnežev.

Čad se je januarja letos pridružil Nigeriji, Nigru in Kamerunu pri oblikovanju večnacionalnih sil za boj proti Boko Haramu, ki je pred šestimi leti sprožil kampanjo nasilja za vzpostavitev islamske države na severu najbolj poseljene afriške države in od takrat je bilo ubitih že okoli 15.000 ljudi, na stotine pa jih je bilo ugrabljenih. Svoje domove je zaradi nasilja zapustilo okoli 3,2 milijona ljudi.

V vas Ngouboua se je na začetku januarja zateklo okoli sedem tisoč ljudi iz sosednje Nigerije po napadu skrajnežev na vas Baga, kjer je bilo po ocenah človekoljubnih organizacij ubitih kar okoli dva tisoč ljudi, čeprav nigerijska vojska zatrjuje, da je ta številka veliko nižja.

V zadnjem letu so nigerijski skrajneži večkrat napadli na severu Kameruna, v zadnjem tednu pa so kot odgovor na oblikovanje regionalne vojaške koalicije začeli še napade na ozemlju Nigra in zdaj še Čada, katerega vojaška letala so v preteklih tednih izvedla napade na položaje Boko Harama v Nigeriji in Nigru.

Nasilju ni videti konca
Nigerija je zaradi nasilja sunitske skupine za šest tednov prestavila predsedniške volitve, ki bi morale potekati ta konec tedna, a številni dvomijo, da je pravi razlog prav Boko Haram, ki sicer nadzoruje znaten del ozemlja na severovzhodu države, in v prestavitvi glasovanja vidijo poskus predsednika Goodlucka Jonathana, da okrepi kampanjo za ponovno izvolitev in zniža prednost pred nasprotnikom iz opozicije Muhamadujem Buharijem.

Boko Haram je v zadnjih letih postal najhujša varnostna grožnja v največjem afriškem gospodarstvu in čeprav je nasilje pretežno omejeno na odročni severovzhodni del države, so skrajneži že izvedli napade tudi globlje v notranjosti, med drugim v prestolnici Abuja.

Jonathan je pred dvema letoma v treh najbolj ogroženih zveznih državah razglasil izredne razmere in sprožil vojaško operacijo, ki pa ni obrodila sadov, ampak so pripomogla k stopnjevanju napadov Boko Harama.

Nigerija, ki je vedno veljala za regionalno vojaško velesilo, se je s svojo vojsko izkazala za povsem nemočno proti skrajnežem. Korupcija, ki že vrsto let razjeda državo z več kot 170 milijoni prebivalcev, je prisotna tudi v vojski in tako morajo vojaki pogosto na bojišče oditi slabše oboroženi od svojih nasprotnikov v vrstah Boko Harama.

V predvolilni kampanji je predsednik Jonathan obljubil maksimalne človeške napore za zatrtje Boko Harama, pri čemer največ stavi na večnacionalne sile, medtem ko njegov nasprotnik Buhari oblasti obtožuje, da nimajo volje za boj s skrajneži in sam obljublja, da jih bo porazil v nekaj mesecih.