Dosedanji predsednik Carlos Mesa je odstopil po treh tednih protestov revne indijanske večine, ki nasprotuje veliki vlogi tujih podjetij pri upravljanju z državnimi energetskimi rezervami in se zavzema za podržavljanje industrije.

Zahtevajo tudi izvolitev posebne skupščine, ki bi poskrbela za ustrezne spremembe ustave.

Odločitev kongresa prihaja potem, ko predsedniškega mesta ni hotel zasesti predsednik senata Hormando Vaca Diez, kot mu to omogoča ustava. Protestniki so namreč nasprotovali njegovemu imenovanju za predsednika.

Te je ob izvolitvi napovedal tudi Rodriguez, vendar pa ob tem ni navedel datuma. Sicer bolivijska ustava določa, da morajo biti v takšnih okoliščinah sklicane v šestih mesecih.

Prva žrtev protestov
Kmetje so v vzhodni provinci Santa Cruz zaprli dostop do več črpališč zemeljskega plina, ki so v lasti tujih podjetij. Rudarji pa so dan potem, ko so varnostne sile ustrelile njihovega pripadnika, na ulicah zažigali dinamitne palice.

Zaradi nemirov v Boliviji so številne letalske družbe odpovedale polete v državo, ZDA pa so iz veleposlaništva evakuirale osebje, katerega prisotnost ni nujna.