Ob tem je zanikala trditve, da je Bolsonaro, ki naj bi na veleposlaništvu tudi prespal, tam iskal zatočišče pred preiskavo o poskusu državnega udara januarja lani.

O bivanju Bolsonara na madžarskem veleposlaništvu je prvi poročal ameriški časopis New York Times, ki trdi, da se je nekdanji predsednik od 12. do 14. februarja, le nekaj dni po tem, ko mu je policija zasegla potni list in aretirala dva sodelavca, zatekel na veleposlaništvo.

V odzivu na poročanje časopisa je njegova odvetniška ekipa sporočila, da se je Bolsonaro zgolj odzval na povabilo in dva dni gostoval na veleposlaništvu. Pojasnila je, da ima nekdanji predsednik dobre odnose z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, med obiskom veleposlaništva pa naj bi govorili o političnih temah, ki zadevajo obe državi.

"Vsaka drugačna razlaga je izmišljotina," so še dodali odvetniki Bolsonara.

Tudi Bolsonaro se je uprl številnim obtožbam, da je na veleposlaništvu iskal zatočišče pred preiskavo. "Še danes vzdržujem dobre odnose z voditelji držav. Pogosto me pokličejo in me prosijo za informacije o dogajanju v naši državi," je dodal.

Sodnik vrhovnega sodišča Alexandre de Moraes je medtem Bolsonaru odredil rok 48 ur, da pojasni svoje bivanje na veleposlaništvu. Madžarski veleposlanik v Braziliji Milkos Hamlai pa je v ponedeljek zvečer opravil pogovor na brazilskem zunanjem ministrstvu in pojasnil gostovanje Bolsonara, poroča AFP.

Obsežna preiskava poskusa državnega udara, katere tarča so tudi številni nekdanji ministri, generali in tesni sodelavci Bolsonara, krepi sodni primež okoli nekdanjega desničarskega predsednika, ki se od volilnega poraza proti levičarju Luizu Inaciu Luli da Silvi oktobra 2022 otepa številnih obtožb.

Populistični voditelj, ki je bil v času izgredov v ZDA, je že večkrat zavrnil odgovornost za nemire. Ti so izbruhnili teden dni po inavguraciji Lule. Na tisoče Bolsonarovih privržencev je 8. januarja lani vdrlo v vladna poslopja v Brasilii ter pozivalo vojsko, naj posreduje in odstavi Lulo.