Tadić je znan po svoji proevropski drži in se ne oklepa starih srbskih travm. Foto: EPA
Tadić je znan po svoji proevropski drži in se ne oklepa starih srbskih travm. Foto: EPA
S hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem sta dobra kolega. Foto: EPA
Tadić se zavzema, da bi balkanske države končno pustile preteklost za sabo in zakorakale v 21. stoletje.

Tadić se je v intervjuju za hrvaški Jutarnji List skušal prikupiti Hrvatom in se že na začetku pogovora pohvalil, da ima na svojem iPodu veliko hrvaške glasbe: "Severina morda tega ne ve, ampak jaz se prebujam z njo. Zelo rad jo poslušam, ima nekaj sijajnih pesmi."
Srbski predsednik se je odločil dati svoj prvi intervju za hrvaške medije po dolgem času, in to malo pred svojim najavljenim obiskom Vukovarja, ki je na Hrvaškem vzbudil precej pozornosti in razprav. Za Jutarnji list je povedal, da se je odločil Vukovar obiskati že zdavnaj in da se mu je zdelo, da tamkajšnji obisk ne bi smel vezati na svoj drugi obisk na Hrvaškem, uradno pot v Zagreb konec novembra.
"Odhod v Vukovar je del moje ljudske in politične filozofije, da se je treba pokloniti nedolžnim žrtvam vojne, nekaj, kar je močno prizadelo celotno področje nekdanje Jugoslavije, da je treba zapreti to težko poglavje naših odnosov v 20. stoletju in se obrniti k 21. stoletju," razlaga Tadić. "Tudi v Srebrenico nisem šel v povezavi s kakšnim političnim dogodkom. Odhod v Vukovar je sam po sebi dovolj pomemben, da mora biti ta dan poseben in da na noben način ne sme biti politično instrumentaliziran."


Vukovar je simbol hrvaškega trpljenja v domovinski vojni in ima poseben pomen za veliko večino hrvaških državljanov. Kakšno sporočilo želite poslati hrvaški javnosti s svojim odhodom v Vukovar?
Moj odhod v Vukovar je logična posledica opravičila, ki sem ga že izrekel vsem pripadnikom hrvaškega naroda, ki jim je kdo storil zlo v imenu Srbije in srbskega naroda. To ni samo simbolična poteza in sporočilo hrvaškemu narodu, ampak sporočilo vsem, ki živijo na prostoru jugovzhodne Evrope, da se tak dogodek ne sme nikdar več ponoviti. Ko sem že ravno v regiji državnika, s katerim se dobro razumem, državnika, kot je Ivo Josipović, mislim, da lahko iz Vukovarja skupaj pošljemo sporočilo tudi EU-ju, in sicer da ta del jugovzhodne Evrope ni vedno tak, kakršni ga vidijo oni. Hočem reči, da mora 20. stoletje ostati za nami, 21. stoletje in čas za obrnitev novega lista pa pred nami. Svojim otrokom moramo odpreti novo perspektivo, ne pa jih obremenjevati z balastom preteklega stoletja.
Vi ste se že javno opravičili za vse trpljenje, ki so ga povzročili pripadniki srbskega naroda. Osebno ste sodelovali v rušenju Miloševićevega režima in ste ga obsodili zaradi nesreč, ki jih je prinesel državljanom Srbije. Ampak uradni Beograd ni nikdar priznal, da bi bil Miloševićev režim odgovoren za vojno. Lahko vaš obisk Vukovarja razumemo kot priznanje te odgovornosti, kot jasno obsodbo in distanciranje aktualne srbske oblasti od takratne osvajalske politike?
5. oktober 2000 je v Srbiji zaznamoval prekinitev s tisto politiko in tisto oblastjo. Tudi srbski državljani in politične stranke, ki so takrat prišle na oblast, so pokazali neodobravanje tiste politike. Srbija je v tem smislu težko obdobje pustila za seboj in globoko sem prepričan, da je dosegla tudi katarzo. Napačno pa bi bilo trditi, da je Miloševićeva politika edina povzročila trpljenje, uničenje in vojno, ampak jaz se kot predsednik Srbije lahko ukvarjam le s tistim delom odgovornosti, ki je v domeni Srbije. In vse, kar delam, k temu tudi prispeva.
Ampak nočete pa priznati, da je Miloševićeva osvajalska politika najodgovornejša za vojne na tem območju?
Ni v moji domeni, da sodim, kdo je največji krivec. Jasno je, da nosi Miloševićeva politika svoj del krivde za tisto, kar se je dogajalo, njegova vloga je absolutno katastrofalna za dogajanje na tem območju. Vso svojo energijo sem vložil v to, da bi se stvari spremenile. Ampak jaz ne bom primerjal vlog Miloševića, Tuđmana ali Izetbegovića, o njihovih vlogah naj sodbe podajajo zgodovinarji in pravniki. S svoje strani sem storil vse, da bi se stvari v Srbiji temeljito spremenile. Enako bi morali storiti v vseh državah v prostoru Zahodnega Balkana, ampak to prepuščam ljudem, ki živijo v sosednjih državah.