Življenje borznih posrednikov na Wall Streetu velja za izjemno stresno. Foto: EPA
Življenje borznih posrednikov na Wall Streetu velja za izjemno stresno. Foto: EPA
Na videoposnetku je jasno razvidno, da je Marin pred smrtjo nekaj pogoltnil. Foto: Youtube

Policija zdaj preiskuje, če je 53-letni Michael Marin storil samomor.
Ko je porota prebrala razsodbo, po kateri bi Marinu pretila 16-letna zaporna kazen, je borznik prekril usta z rokami, nekaj pogoltnil in spil iz steklenice, ki jo je prinesel s seboj v dvorano. Le nekaj minut pozneje je doživel napad, v bolnišnici pa so ga lahko samo še razglasili za mrtvega.
Policija še čaka na toksikološke izvide, ki bodo pokazali, ali je nesrečni borznik, oče štirih otrok, vzel strup.

Od milijona na 50 dolarjev
Marinova razkošna vila v elitnem predelu Phoenixa je leta 2009 zagorela. Marin je trdil, da je moral iz hiše pobegniti v potapljaški opremi in maski, da se je obvaroval pred dimom, a preiskovalci so našli dokaze, da je ogenj podtaknil kar sam.

Čeprav je bil vajen razsipnega življenjskega sloga - med drugim je imel v lasti nekaj Picassovih skic in 800 dolarjev vredne plezalne čevlje -, se je Marinovo finančno stanje leto dni pred požarom močno poslabšalo. Po poročanju časopisa Arizona Republic je stanje na njegovem računu padlo z 900.000 dolarjev na pičlih 50, ob tem pa je moral na mesec plačevati dobrih 17.000 dolarjev hipoteke.

Padli poslovneži
Če je šlo pri Marinovi smrti zares za samomor, ne bi bil prvi Američan, ki si je zaradi finančne stiske vzel življenje. Norman Rousseau se je ustrelil maja sredi boja za svoj dom z Wells Fargom. V Ohiu je nek moški ustrelil svojo ženo, nato pa uperil pištolo še vase dan potem, ko so mu krajevne oblasti ukazale, naj se izseli iz svojega doma.

David B. Kellermann, nekdanji upravitelj hipotekarne družbe Freddie Mac, se je po finančnem zlomu leta 2008 po besedah njegovih sodelavcev nagaral do popolne izčrpanosti. Leta 2009 se je, potem ko v podjetju niso sprejeli njegove odpovedi, obesil. Izguba premoženja je bila preveč tudi za Reneja Thierryja Magona de la Villehucheta, ki je vložil 1,4 milijarde dolarjev v sklad Bernieja Madoffa. Ko se je izkazalo, da je bil sklad v resnici največja finančna prevara v zgodovini ZDA in je izgubil vse, se je leta 2008 ubil z uspavalnimi tabletami.

Po poročanju New York Timesa med finančno krizo stopnja samomorov narašča tudi v Evropi - predvsem med lastniki manjših podjetij v Grčiji in Italiji. Fenomen se je celo tako razmahnil, da nekateri evropski mediji o njem že govorijo kot o "samomoru z gospodarsko krizo".