Pretresljiva pričevanja migrantov, ki jih potrjujejo tudi nekateri posnetki nevladnih organizacij, dokazujejo, da je grška obalna straža na ta način v zadnjih treh letih v smrt poslala več deset migrantov. V celotnem Sredozemlju je po podatkih Združenih narodov v desetih letih umrlo najmanj 20.000 ljudi. V resnici pa še mnogo več, je v oddaji Ob osmih povedal poznavalec razmer in novinar Dela Boštjan Videmšek. "To so številke, ki govorijo o vojni, o ljudeh, ki so stalno na begu pred vojnami, trpljenjem, zločini, revščino. To je hkrati zgodba prihodnosti, pri čemer zdaj gledamo samo predfilm dogajanja zaradi posledic podnebnih sprememb," je dejal Videmšek.

Sorodna novica Grška obalna straža naj bi prebežnike metala čez krov, pravijo priče. Atene: Ni dokazov.

Migranti kot orodje političnih kampanj

Grška obalna straža naj bi zagrešila 43 smrti migrantov. "Tisti, ki spremljamo to zgodbo leta na terenu, poznamo 30 takih zgodb, ne ene. Ta zgodba je le drobec velike slike zlorab, ki se že dolga leta dogajajo na vseh, tako srednje- kot vzhodnomediteranskih migrantskih poteh. Tudi dokumentiranih je bilo ogromno zlorab, pa so utonile v pomanjkanju pozornosti," ocenjuje Videmšek, ki upa, da bo dogajanje zdaj z BBC-jevo široko in natančno dokumentirano zgodbo vendarle imelo širši domet. "Trpljenje ljudi na poti iz Afrike, Bližnjega vzhoda, Srednje Azije proti Evropi je popolnoma odrinjeno, zanemarjeno z retoriko in akti sovraštva," pravi.

Opozarja, da so migranti postali izrazito orodje političnih kampanj, in to celo v državah, ki so imele najmanj posledic, pa so postale najbolj "glasne v širjenju institucionaliziranega neokolonialnega rasizma".

Realnost Egejskega morja

Srečujoč se s temi ljudmi na območju med Grčijo in Turčijo, je bila to nekaj let vroča točka migrantskih poti. V najintenzivnejših letih med letoma 2014 in 2017 je grška država, čeprav se še ni izvila iz strahovite finančne, družbene, politične krize, po najboljših močeh s pomočjo krajevnih skupnosti, nevladnih organizacij, aktivistov reševala življenja ljudi.

"Ker država ni priskočila na pomoč, ko bi morala. Ker je bil Bruselj izrazito pasiven in je to prepustil jugu Evrope, ki je bil v hudi stiski, krizi, je prišlo do protireakcije, ki je politična, intimna. Ceno te politične reakcije so začeli plačevati nedolžni ubogi ljudje na poti proti Evropi. Po drugi strani se je po zamenjavi vlade v Grčiji stvar spremenila na institucionalni ravni, tudi v policiji, obmejnih stražah, mornarici so se zamenjali številni kadri. Z vrha države so začeli prihajati ukazi, kar dokazuje poročilo, ki ga je dokumentiral BBC, da je treba ljudi ne samo metati z ladij, ampak jim na vsak način onemogočiti, da pridejo v Grčijo," razmišlja Videmšek.

Ob tem opozarja na umazano vlogo Turčije, kar je vplivalo na zaostreno delovanje Grčije. "Če se dobro spomnimo, je v prvem valu pandemičnega zaprtja proti grškim otokom Turčija namensko poslala veliko število ljudi, da bi destabilizirala Grčijo. Pozno poleti 2019 se je v vzhodnem Sredozemlju stanje med Grčijo in Turčijo tako zaostrilo, da so se začele vojaške ladje zaletavati druga v drugo, nebo pa je bilo polno letal," spomni.

Zgodba sedanjosti in prihodnosti

V zadnjih mesecih je bil sprejet evropski akt o migracijah, ki ga evropske ustanove in najvidnejši politiki predstavljajo kot najboljši mogoči kompromis in korak naprej, poudarja se predvsem solidarnost. "Zdi se, da so ljudje na begu kot čuteča bitja, mi smo oni iz te enačbe. Ta načrt je izrazito tehničen, vsebuje pa številne elemente, ki so bili prisotni vsa ta leta. Eden izmed obrazov te zgodbe, ki jo bomo ujeli v prihodnosti, je turški begunski dogovor. Bruselj je sklenil dogovore s številnimi državami. Najtežavnejša je bila Libija, padla država, kjer milice nadzorujejo obale, to isto obalno stražo pa EU financira s stotinami milijonov evrov," komentira Videmšek.

Včeraj je med obalo Lampeduse in Kalabrije po njegovih podatkih umrlo zelo veliko ljudi na dveh velikih ladjah. "In v tem obdobju leta se drastično povečuje število ljudi, ki prihajajo s severa Afrike proti jugu Evrope. 14. junija lani je v bližini otoka Pilos umrlo okoli 600 ljudi. Vzroki uradno še niso raziskani. Mislim, da si BBC ni upal iti do konca v dokumentiranju te zgodbe, čeprav so posnetki objavljeni. Ladja grške obalne straže pa je bila tista, ki se je zaletela v popolnoma dotrajano ladjo. Šlo naj bi za poskus reševanja, preiskava tega dogodka še teče, v njem se skriva zgodba o Frontexu, migrantskem dogovoru, a trupla se bodo v Sredozemlju le še množila," je dejal Videmšek.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.