BP po katastrofi v Mehiškem zalivu načrtuje vrtanje novih naftnih vrtin, ki ležijo 200 kilometrov pred libijskim pristaniščem Bengazi. Foto: EPA
BP po katastrofi v Mehiškem zalivu načrtuje vrtanje novih naftnih vrtin, ki ležijo 200 kilometrov pred libijskim pristaniščem Bengazi. Foto: EPA
Mehiški zaliv
Po podatkih ameriške administracije se je v Mehiški zaliv izlilo 651 milijonov litrov nafte. Foto: EPA

Kot poroča britanski Telegraph, je urad za zdravje in varnost (HSE) sprožil preiskavo o dogajanju v podjetju po pritožbi nekega delavca, ki je sodeloval pri vrtanju nove naftne vrtine v bližini Shetlandskih otokov. Strokovnjaki so ugotovili, da "je izobraževanje nekaterih novih uslužbencev o osnovnih varnostnih zagotovilih neučinkovito in nezadostno", svoje mnenje pa so že lani oktobra poslali tudi vodstvu podjetja.

V pismu je bilo še zapisano, da so odkrili "dokaze o tem, da nekateri sodelavci ne upoštevajo predpisov in zahtev, o tem pa ne obveščajo nadrejenih". Preiskovalci niti zatem niso našli lepih besed za BP, saj se na izsledke njihove preiskave in kritike delavca sploh ni odzval.

Velika nesreča se je napovedovala
Sodeč po besedilu HSE-ja, so se v letih 2008 in 2009 v Severnem morju zgodile štiri nesreče, iz katerih se British Petroleum iz napak in opozoril ni ničesar naučil. Posebej naj bi bilo sporno pomanjkanje znanja delavcev, ki delajo na vrtinah. Prav danes sicer nekdanjega direktorja BP-ja Tonyja Haywarda čaka zaslišanje pred odborom britanskih poslancev o vrtanju v britanskih vodah, predtem pa je Tom Greatrex, član komisije za energijo in podnebne spremembe opozoril, da je "zaskrbljen nad prepadom med besedami in resničnostjo" pri varnosti v Severnem morju.

Najhujša okoljska nesreča v zgodovini ZDA
BP se je po objavi pisma HSE-ja le oglasil in zagotovil, da so njihova priporočila pregledali in jih v enem mesecu tudi popravili, v isti sapi pa so še zagotovili, da na vseh njihovih ploščadih veljajo najvišji varnostni standardi.

Spomnimo, aprilska nesreča na BP-jevi naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, v kateri je umrlo 11 delavcev, je bila najhujša okoljska katastrofa v zgodovini ZDA. Naftni madež je prizadel na stotine kilometrov obale in močno vpliva tudi na gospodarstvo bližnjih zveznih držav, saj so sicer zelo obiskane plaže samevale, območja, namenjena ribolovu, pa so morali zapreti. Pri BP-ju so za reševanje madeža namenili že več kot 3,95 milijarde dolarjev, 32.000 prizadetim pa so namenili že več kot 200 milijonov dolarjev za odškodnine.