Generalni direktor British Petroleuma Tony Hayward je po izteku nafte dejal, da je bilo nastalo škodo težko popraviti, saj je Mehiški zaliv velik ocean. Foto: EPA
Generalni direktor British Petroleuma Tony Hayward je po izteku nafte dejal, da je bilo nastalo škodo težko popraviti, saj je Mehiški zaliv velik ocean. Foto: EPA
Mehiški zaliv nafta
Nafta je v Mehiškem zalivu začela iztekati 20. aprila letos. Naftne madeže je BP poskusil zmanjšati tudi s sežigi, pri čemer je zgorelo tudi veliko ogroženih živalskih vrst, kot so želve. Foto: EPA
Barack Obama Mehiški zaliv
Ribiče v Mehiškem zalivu, ki so zaradi zlitja nafte utrpeli veliko poslovno izgubo, je dvakrat obiskal tudi ameriški predsednik Barack Obama. Foto: EPA
Odstop šefa BP-ja

Haywarda, ki je v podjetju delal 28 let, bo najverjetneje zamenjal njegov ameriški kolega, ki je trenutno zadolžen za čiščenje naftnega madeža v Mehiškem zalivu Bob Dudley, piše britanski medij BBC. Znotraj British Petroleuma (BP) so zamenjavo na vrhu načrtovali že pred časom, a so morali počakati na vidnejše rezultate pri zaustavitvi izteka nafte in dokončni ocenitvi nastale škode. Ta se bo zagotovo poznala tudi v poročilu za drugo četrtletje (2010), ki ga bo BP izdal v torek.

Po vsej verjetnosti se bo znesek v poročilu, ki ga je BP namenil za izvedbo zaustavitve naftne vrtine in ga bo v obliki odškodnine moral plačati ribičem, vrtel okoli 22 milijard evrov minusa. Kljub temu pa naj bi BP v prvem polletju vseeno pridelal deset milijard evrov dobička, piše Daily Telegraph.

Uprava BP-ja se bo sešla v ponedeljek, torej dan pred izidom uradnega polletnega poročila. Po neuradnih podatkih, piše Daily telegraph, bi lahko Hayward za svoj 28-letni vložek v podjetju prejel 1,23 milijona evrov odškodnine, kolikor znaša njegova letna plača. Sicer pa naj bi Hayward v podjetju lani zaslužil 5,35 milijona evrov. Od tega 1,23 milijona s plačo, 2,45 milijona z letnim bonusom, malo manj kot milijon je dobil z raznimi spodbudami, 516.000 evrov pa je zaslužil z delnicami.

Napaka za napako
Nad Haywardom pa kot senca zla ne bedijo le rdeče številke, temveč tudi obtožbe ameriških kongresnikov, da ni prevzel nikakršne odgovornosti za smrt enajstih delavcev na ploščadi. Prav tako naj bi bila neprimerna njegova izjava, ki jo je podal tik po izlivu nafte, da "je le želel nazaj svoje življenje" in da je Mehiški zaliv "velik ocean". Po pisanju BBC-ja je mnoge ujezilo tudi njegovo jadranje z razkošno ladjo v čistih vodah, namesto da bi se ukvarjal s tem, kako zapreti luknjo 1.500 metrov globoko na morskem dnu.

BP z novimi podvigi pred libijsko obalo
Sicer pa BP načrtuje vrtanje novih naftnih vrtin 200 kilometrov pred libijskim pristaniščem Bengazi. Vrtino do naftnega nahajališča okoli 1.750 metrov pod morskim dnom bo BP naredil, kljub splošni zaskrbljenosti zaradi preteklih varnostnih in okoljevarstvenih napak družbe, ki se trenutno spopada z zajezitvijo iztekanja nafte po aprilski eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu.

Predstavnik BP-ja David Nicholas je poudaril, da ne gre vleči vzporednic med vrtino v Mehiškem zalivu in vrtino v morju ob obali Libije, ki bo sicer še 250 metrov globlja od prve. Ob tem je poudaril, da se bodo pri vrtanju vrtine na območju ob libijski obali, ki je v primerjavi z Mehiškim zalivom le rahlo porozna, ravnali po visokih varnostnih standardih.

Družba BP je pravice do črpanja libijske nafte v zalivu Sirte kupila pred tremi leti za 900 milijonov dolarjev. Ameriške oblasti so BP obtožile, da je zaradi poslov z Libijo oziroma vrtanja vrtine pri škotskih oblasteh lobiral za izpustitev libijskega terorista Alija Mohaleda al Megrahija, obsojenega zaradi napada nad škotskim Lockerbiejem.

Škotske oblasti in britanska vlada obtožbe zavračajo. Britanski zunanji minister William Hague je v pismu, ki ga je v soboto poslal ameriškim predstavnikom, ponovil, da je bila odločitev za izpustitev al Megrahija napačna - do nje je prišlo pod prejšnjo laburistično vlado v Londonu -, da pa ni nobenih dokazov, da bilo to storjeno v zameno za dobičkonosne naftne posle.

Škotske oblasti so nekdanjega libijskega tajnega agenta al Megrahija avgusta lani iz zdravstvenih razlogov - imel naj bi raka na prostati v zadnjem stadiju - izpustile. Sprva so mu zdravniki napovedovali le nekaj mesecev življenja, vendar se njihove napovedi, kot kaže, niso uresničile, saj je al Megrahi še vedno živ.

Al Megrahi je bil zaradi napada na letalo družbe PanAm leta 1988, v katerem je umrlo 270 ljudi, leta 2001 obsojen na najmanj 27-letno zaporno kazen.

Odstop šefa BP-ja