Odločitev o potopu so ostro kritizirali okoljevarstveniki, ki trdijo, da je na ladji veliko strupenih snovi.

"Glede na razmere in naraščajoče tveganje vleke ladje, v luči vse slabše plovnosti in neizogibnosti spontanega, nenadzorovanega potopa, ni druge možnosti, kot da se ladja potopi," je sporočilo brazilsko ministrstvo za mornarico in obrambo.

Odločitev ministrstva so nemudoma kritizirali okoljevarstveniki, ki trdijo, da letalonosilka vsebuje na tone azbesta, težkih kovin in drugih strupenih snovi, ki bi onesnažile morsko prehranjevalno verigo. Ladjo so zato označili kot "30.000-tonski paket strupa", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Direktor Baselske akcijske mreže (BAN) Jim Puckett je medtem brazilsko mornarico obtožil hude malomarnosti. "Če bodo še naprej sledili načrtom o potopitvi strupenega plovila v Atlantski ocean, bodo kršili člene treh mednarodnih okoljevarstvenih pogodb," je dodal.

V luči tega je brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo, ki je prejšnji mesec nastopil mandat z obljubo, da bo preprečil naraščajoče uničevanje okolja, pozval, naj takoj ustavi ta nevarni načrt.

Letalonosilka je bila zgrajena konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Franciji, njena mornarica pa je z njo plula 37 let. Sodelovala je pri prvih francoskih jedrskih poskusih v Tihem oceanu v 60. letih ter v operacijah v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v nekdanji Jugoslaviji od 70. do 90. let prejšnjega stoletja.

Brazilija je 266 metrov dolgo letalonosilko kupila leta 2000 za 12 milijonov dolarjev. Lani je pooblastila turško podjetje Sok Denizcilik, da jo razstavi za odpadno kovino, a so avgusta turški okoljski organi načrt preprečili.

Brazilija je nato letalonosilko pripeljala nazaj, vendar ji ni dovolila vplutja v pristanišče zaradi tveganja za okolje. Mornarica je ladjo odvlekla na lokacijo 350 kilometrov od brazilske obale, kjer je voda globoka 5000 metrov, in lokacijo označila za najvarnejše območje za potopitev.