Prvo zaslišanje 32-letnega Norvežana, ki je priznal krivdo za bombni napad v Oslu in streljanje na otoku Utoya, je potekalo za zaprtimi vrati, trajalo pa je okoli 40 minut. Sodnik Kim Heger je po zaslišanju sporočil, da je Breivik dejal, "da obstajata še dve celici organizacije, ki sta pri napadih sodelovali z njim", potem ko je do zdaj trdil, da je deloval sam. Dodal je, da je želel z napadi "šokirati Norvežane".

Lahko ga bo obiskal le odvetnik
Breivik bo zaprt sam, v celico pa ne bo dobival pisem, časopisov in obiskovalcev, dovoljeni mu bodo le pogovori z odvetnikom. Sojenje bi se lahko začelo v roku enega leta. "Obtoženi je na zaslišanju podal izjave, ki zahtevajo nadaljnjo preiskavo. Med drugim je dejal, da je želel z napadi 'Evropo rešiti pred islamom in da obstajata še dve krili 'naše organizacije'."

Grozi mu 21 let zapora
Breivika so na sodišče nekaj pred 13. uro pripeljali v blindiranem mercedesu, v zgradbo pa so ga spustili skozi klet. Pred vhodom v sodišče se je zbrala množica ljudi, ki so ga zmerjali z izdajalcem in morilcem.

V skladu z norveško zakonodajo lahko pripor sicer traja največ štiri tedne, a ga je mogoče podaljšati.

Pred zaslišanjem so se pojavili tudi pozivi, naj mediji bojkotirajo zaslišanje, da Breivikova ekstremna stališča ne bi dobila prostora. Najhujša kazen, ki je mogoča po norveški zakonodaji in ki grozi Breiviku, če bodo odločili, da je kriv, je 21-letna zaporna kazen. Ta se lahko podaljša, če sodišče spozna, da obtoženec predstavlja javno grožnjo.

Norveška policija je sicer sporočila, da je skupno število žrtev obeh napadov 76 in ne 93, saj je v streljanju na otoku Utoya po zadnjih podatkih umrlo 68 in ne 86 ljudi.

"Pohod z vrtnicami"
Po zaslišanju se je v središču Osla na "pohodu z vrtnicami" zbralo vsaj 100.000 ljudi, ki so
se še enkrat poklonili žrtvam in želeli opozoriti na nujnost nenasilja. Večina udeležencev je nosila v rokah vrtnice, s katerimi so želeli izkazati solidarnost z žrtvami. Pohodi so potekali tudi v drugih norveških mestih.

Država združena v žalovanju
Predtem, ob 12.00, so se Norvežani z minuto molka spomnili na žrtve petkovih napadov na vladna poslopja v Oslu in na počitniški tabor podmladka laburistov norveškega premierja Jensa Stoltenberga na otoku Utoya v bližini norveške prestolnice, v katerih je umrlo 76 ljudi. Po vsej Norveški je skoraj pet milijonov državljanov nehalo delati, vlaki so obstali, ustavil se je tudi cestni promet.

Norveški kralj Harald V. in premier Jens Stoltenberg sta bila med minuto tišine v avli univerze v Oslu in se kot prva vpisala v žalno knjigo za žrtve 32-letnega norveškega desničarskega skrajneža. V znak solidarnosti so spomin na žrtve z minuto tišine istočasno počastili tudi v drugih skandinavskih državah.

Breivik obtožen terorizma
32-letni desničarski skrajnež Anders Behring Breivik je v nedeljo policiji priznal, da stoji za obema napadoma, a da ne sprejema kazenske odgovornosti zanju. Ob tem je dejal, da je želel z napadom kaznovati in spremeniti norveško družbo. Policija je Breivika aretirala v petek kmalu po pokolu na otoku Utoya in ga obtožila terorizma.

Breivik dejanja označil za grozljiva, a nujna
Breivikov odvetnik je pred zaslišanjem povedal, da bo obtoženec pred sodnikom pojasnil okoliščine svojih dejanj, ki jih je že v soboto zvečer označil za grozljiva, a nujna. Breivik trdi, da je deloval sam, a policisti kljub temu še vedno preverjajo navedbe nekaterih preživelih, da so na otoku med strelskim pohodom opazili še enega človeka.

Napadalec v preteklosti ni zagrešil kriminalnih dejanj, je pa na spletu objavljal svoja skrajno desna stališča. Malo pred petkovima napadoma je na spletu objavil kar 1.500 strani dolg manifest in 12-minutni videoposnetek, ki dokazujeta, da je napad načrtoval najmanj od leta 2009.

Je Breivik načrtoval tudi napad na nekdanjo premierko?
Norveški mediji poročajo, da je Breivik policiji na zaslišanju povedal tudi, da je načrtoval tudi napad na nekdanjo norveško premierko, 72-letno socialdemokratko Gro Harlem Brundtland. Brundtlandova je bila večkrat predsednica vlade, nato pa tudi generalna sekretarka Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

V petek zgodaj popoldne, malo pred napadom, je nastopila pred udeleženci mladinskega tabora laburistične stranke na otoku Utoya. Breivik je povedal, da je zamujal pri prihodu na otok in tako zamudil nastop nekdanje premierke, ki jo je v manifestu označil kot morilko naroda.

Žalne slovesnosti že v nedeljo
V nedeljo so na Norveškem potekale žalne slovesnosti v spomin na 93 žrtev krvavih petkovih napadov. Slovesnosti v Oslu so se udeležili tudi premier Stoltenberg ter kralj Harald V. in kraljica Sonja. "Dva dni po napadih se zdita kot večnost - ure, dnevi in noči v šoku, jezi in solzah. Gre za nacionalno tragedijo brez primere," je žalujočim v katedrali v Oslu povedal premier Stoltenberg. Okoli katedrale so se ves dan zbirali ljudje ter polagali cvetje in sveče v spomin na preminule.

Policija odgovarja na očitke o prepočasnem odzivu
Norveška policija se je v nedeljo znašla pod valom kritik, češ da pri strelskem pohodu niso pravočasno posredovali, saj so na otok prispeli šele slabo uro po tem, ko je odjeknil prvi strel. Policija ob tem pojasnjuje, da jim je težave povzročal premajhen policijski čoln, ki se je začel pogrezati v vodo, policijski helikopterji pa so bili predaleč. Ena prvih žrtev na otoku je bil policist, ki so ga najeli organizatorji poletne šole, da bi skrbel za varnost, zdaj pa so preiskovalci potrdili, da je bil policist polbrat norveške princese Mette-Marit.