Pogajalci v Limi, ki so pogajanja podaljšali za nekaj ur, imajo dve nalogi. Pripraviti morajo pogajalska izhodišča za podnebni dogovor v Parizu konec prihodnjega leta, hkrati pa doseči dogovor o formatu zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki jih morajo države podajati od prvega četrtletja prihodnjega leta.

Podnebni sporazum v Parizu bo prvi po Kjotskem protokolu iz leta 1997, ki je iz zavez zmanjšanja izpustov izvzel revne države, zato ga ZDA niso niti ratificirale.

Kdo bo popustil?
Države v razvoju namreč zahtevajo, da se razvite države jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, do zdaj so jih obljubile nekaj več kot deset.

Po drugi strani pa razvite države s prstom kažejo na nekatere večje države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ki po njihovem mnenju s pretirano uporabo premoga za doseganje hitre gospodarske rasti igrajo ključno vlogo pri onesnaževanju ozračja.

Vlak je že odpeljal
Skupni cilj je, da se segrevanje ozračja omeji na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven, vendar pa je ta vlak že odpeljal. Znanstveniki Združenih narodov so sporočili, da je ozračje na poti, da se v zadnjih 100 letih segreje za štiri stopinje Celzija.

Perujski minister za okolje Manuel Pulgar Vidal je v petek ocenil, da so pogajalci, ki so sedli za mizo 1. decembra, že čisto blizu dogovoru, sprejeti pa morajo še nekatere politične odločitve. Na pogajalce je v petek pritisnil tudi papež Frančišek, ki je prek Vidala sporočil, da se čas za iskanje globalne rešitve izteka. Papež pravi, da lahko svet le skupaj najde rešitev, ki je moralna nuja, ker spremembe vplivajo na vse človeštvo, še posebej pa na revne in prihodnje generacije.

Protestniki nasprotujejo zlorabi zemeljskih virov
Konferenco v Peruju vseskozi spremlja protest, ki so ga aktivisti poimenovali "Ljudski podnebni shod". Več tisoč protestnikov nasprotujejo zlorabi zemeljskih virov. Od udeležencev podnebne konference v Limi zahtevajo dogovor, po katerem bi ves svet do leta 2050 prešel izključno na čisto energijo.

Ob igranju bobnov in pihalnih godb se je pisana množica premikala po središču Lime, vzdušje pa je spominjalo na karneval. Med drugim so vzklikali, da je "voda naša" in mahali s plakati za "100-odstotno čisto energijo".