To je do zdaj edini pravno zavezujoč sporazum, ki naj bi preprečil pretirano pregrevanje podnebja na Zemlji.

Podnebna konferenca v Limi je zadnji korak pred Parizom, kjer naj bi čez leto dni države sprejele nov zavezujoč sporazum o boju proti podnebnim spremembam. Glede na stališča držav seveda ni nikakršnih zagotovil, da se bo to prihodnje leto tudi zgodilo. Politiki namreč pogosto, zaradi kratkoročnih koristi, namenoma ne upoštevajo pozivov znanstvenikov k ukrepanju. Njihove meritve in ugotovitve so neizprosne! Letošnje leto bo, kot kaže, najtoplejše, odkar merimo temperature, povprečna temperatura na Zemlji pa je v primerjavi z desetletjem 2004-2013 višja skoraj za stopinjo Celzija. Svetovna meteorološka organizacija je poleg tega postregla tudi s podatkoma o dveh ekstremih, ledeni pokrov na Arktiki je bil poleti samo še petkrat manjši kot letos, na drugi strani Zemlje pa je bil obseg ledu na Antarktiki rekordno velik, kar naj bi povzročili spremenjeni vzorci vetrov. Našteli pa bi lahko še celo vrsto drugih vremenskih ekstremov, ki jih znanstveniki pripisujejo podnebnim spremembam.

Zgodovinska koraka ZDA in Kitajske
Ključno vprašanje, na katero bodo pogajalci v Limi morali najti odgovor, je, katere države in koliko bodo morale zmanjšati emisije toplogrednih plinov. To pa bo kljub nekaterim javnim napovedim pred začetkom konference vse prej kot lahko. ZDA so tako obljubile, da bodo do leta 2025 v primerjavi z letom 2005 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za 28 odstotkov. Hkrati je zgodovinski korak naredila tudi Kitajska, ki je napovedala zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pa čeprav šele po letu 2030. Ker je tudi EU, ki je za prej omenjenima državama tretji največji onesnaževalec ozračja z najpomembnejšim toplogrednim plinom CO2, napovedal zmanjšanje izpustov za 40 odstotkov do leta 2030, je zavladal zmerni optimizem. Kitajska, ZDA in EU namreč v ozračje spustijo več kot polovico svetovnih izpustov CO2.

A izpusti CO2 naraščajo ves čas pogajanj
Vendar pa je statistika kljub danim obljubam neizprosna! Izpusti ogljikovega dioksida namreč naraščajo ves čas podnebnih pogajanj, ki trajajo že 20 let, odkar je začel veljati okvirni dogovor o podnebnih spremembah, ki so ga dosegli v Riu de Janeiru. Da bi dosegli podnebni cilj, ta je preprečiti segrevanje Zemlje za več kot 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, bi morali zmanjšati izpuste CO2 s sedanjih 54 milijard ton na 44 milijard ton v letu 2020. Vendar trenutne smernice kažejo, da se bo namesto tega količina povečala na 59 milijard ton. Če ne bo korenitih in konkretnih ukrepov, se lahko po najbolj črnem scenariju zgodi, svarijo znanstveniki, da bo povprečna temperatura na Zemlji do konca stoletja narastla tudi do 5 stopinj Celzija. Posledice bodo v tem primeru tako rekoč nepredstavljive!

Del rešitve so poleg varčevanja tudi vlaganja v obnovljive vire energije. Toda dokler bodo države za subvencioniranje fosilnih goriv namenile skoraj štirikrat več denarja kot za obnovljive vire (razmerje je bilo leta 2013 548 milijard dolarjev : 150 milijard dolarjev), bo uvajanje obnovljivih virov energije potekalo po polžje.