V skladu z uredbo, o kateri se je Evropska komisija pred sprejetjem posvetovala z državami članicami, bodo lahko kmetje odstopali od določenih okoljskih pravil glede obdelave zemlje, pri čemer pa bodo še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike, so pojasnili v Bruslju.

Pridelovalci z manj kot desetimi hektarji ornih površin so že tako in tako običajno izvzeti iz tega, drugi pa morajo najmanj štiri odstotke tovrstnih površin nameniti neproduktivnim površinam, kot je praha. Letos bodo lahko namesto tega štiri odstotke ornih površin namenili za pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, ali naknadnim posevkom. Gre na primer za lečo, grah in deteljo.

Komisija je sicer konec januarja predlagala, da bi morali kmetje za izpolnjevanje pogojev iz skupne kmetijske politike temu nameniti sedem odstotkov ornih površin. V Bruslju so danes pojasnili, da se je v posvetovanju s članicami izkazalo, da bi z zmanjšanjem deleža kmetom omogočili dodatno fleksibilnost.

Uredba bo začela veljati v sredo, uporabljala pa se bo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024. Članice, ki želijo kmetom omogočiti odstopanje od pravil, morajo o tem komisijo obvestiti v 15 dneh po uveljavitvi, so navedli v Bruslju.

Zagotovili so, da pravila zagotavljajo pravo ravnovesje med fleksibilnostjo za kmete, ki se spopadajo s številnimi izzivi, ter zaščito biotske raznovrstnosti in kakovosti tal. "Samo če kmetje lahko živijo od svoje zemlje, bodo vlagali v prihodnost. In samo če bomo skupaj dosegli podnebne in okoljske cilje, se bodo lahko kmetje preživljali. Tega se dobro zavedajo. Ta ukrep kmetom nudi fleksibilnost in jih nagrajuje za njihov ključni prispevek k prehranski varnosti in trajnosti v EU-ju," je ob sprejetju uredbe povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Von der Leyen napovedala še druge ukrepe

Napovedala je, da bo kmalu predstavila še druge ukrepe za omilitev pritiskov, s katerimi se spopadajo evropski kmetje. Že po zasedanju Evropskega sveta na začetku meseca je dejala, da bo komisija do zasedanja kmetijskih ministrov, predvidenega za 26. februar, pripravila predlog ukrepov za zmanjšanje administrativnega bremena.

Kmetje skušajo zapreti pristanišče v Antwerpnu

Protesti, na katerih kmetje zahtevajo boljše cene za njihove proizvode, manj birokracije, pa tudi določena odstopanja pri izpolnjevanju okoljskih ciljev, se medtem nadaljujejo. Tokrat so najbolj zaostrene razmere v Antwerpnu v Belgiji, saj je v tamkajšnje pristanišče s traktorji namenjenih več sto kmetov. Kmetje so se zbrali tudi v Barceloni.

Pomirili se niso niti francoski kmetje. Vodja njihovega največjega sindikata Arnaud Rousseau je dejal, da bi lahko znova odšli na ulice, če vlada ne bo uslišala njihovih zahtev, med drugim višje plačilo in boljše delovne pogoje. "Vlada se z nami pogovarja, a pogovori se ne premikajo v pravo smer. Zelo verjetno je, da bomo morali znova zapreti ceste," je dejal po poročanju Guardiana.

Poljski kmetje še naprej omejujejo promet tovornjakov z ukrajinskim žitom

Tudi poljski kmetje nadaljujejo proteste proti brezcarinskemu uvozu ukrajinskih pridelkov, tako še naprej na meji z Ukrajino omejujejo promet tovornjakov. Pred mejnim prehodom Dorohusk je zjutraj v smeri proti Ukrajini stalo 650 tovornjakov. V nedeljo so s treh ukrajinskih tovornjakov z žitom, ki so bili namenjeni v Litvo, razsuli tovor, kar je sprožilo pozive k odločnemu ukrepanju. Neimenovani visoki ukrajinski uradnik pa je pred začetkom pristopnih pogajanj, ki se začnejo prihodnji mesec, dejal, da bi se njegova država lahko odpovedala evropskim kmetijskim subvencijam v zameno za omilitev evropskih zahtev glede zelenega dogovora.

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija Maja Derčar, kmetov na Poljskem ne jezi le, da jim je Evropa postavljala vedno nove okoljske zahteve, ampak tudi, ker se Ukrajina poteguje za odpravo teh istih okoljskih zahtev za svoje kmete. Poljski kmetovalec Lukaš je dejal: "V bistvu je težava nastala v Bruslju. Ukrajina pri pošiljanju svojih izdelkov na naš trg dejansko ne izpolnjuje živilskih standardov, ki jih moramo izpolnjevati mi."

Marca se bodo začela sektorska pristopna pogajanja Unije z Ukrajino. Kmetje na vzhodu Evrope, pa tudi drugod se bojijo za svoj kruh. Evropska komisija jim je sicer prišla nasproti. Poljske kmete jezita podaljšanje brezcarinskega izvoza v Unijo in perspektiva, da Ukrajina postane najmočnejša kmetijska sila v Evropi. Potem ko so Poljaki v nedeljo iz ukrajinskih tovornjakov razsuli žito, je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba zapisal, da je dejanje nesprejemljivo, zlasti med vojno, in da je treba storilce privesti pred sodišče. Poljska policija incident preiskuje.

Poljski premier Donald Tusk je dejal, da ni večjega mnenjskega razhajanja med poljskimi kmeti in vlado, da pa se boji, da bo gospodarski konflikt sprožil protiukrajinsko ozračje na Poljskem. Podporo za zaščito poljskih in evropskih kmetov je iskal tudi na obisku pri francoskem predsedniku in nemškem kanclerju, je dodala Derčar.

Bolgarski kmetje zahtevajo odstop ministra, Micotakis išče rešitve

Protest v bolgarski prestolnici Sofija so pripravili tudi tamkajšnji kmetje, ki so zahtevali odstop kmetijskega ministra za kmetijstvo Kirila Vateva, ki po njihovem mnenju ni uslišal njihovih zahtev.

Grška konservativna vlada pa je predlagala dodatne ukrepe, da bi pomirila kmete, ki že več tednov protestirajo zaradi naraščajočih stroškov energije in konkurence iz tujine. Premier Kiriakos Micotakis se je tudi srečal s predstavniki kmetov, po srečanju pa dejal: "Verjamem, da lahko najdemo skupno stališče."

Prejšnji teden je grška vlada kmetom obljubila enoletno podaljšanje davčne olajšave za dizel za kmetijske namene in popust na račune za električno energijo za dve leti. Vendar obljube niso bile dovolj za pomiritev kmetov. Njihovi sindikati so za kratek čas zaprli ceste in mejni prehod za tovornjake, češ da ukrepi ne upoštevajo njihove zaskrbljenosti zaradi naraščajočih stroškov, zaradi katerih so bili nekateri prisiljeni opustiti kmetovanje in poiskati drug dohodek.