Številni so se bali, da bo Burkina Faso po že drugem vojaškem prevratu v letošnjem letu in poslabšanju varnostnih razmer predvsem na severu države sledil Maliju, kjer se je tamkajšnja vladajoča vojaška hunta pred letom dni odločila tesneje povezati z Rusijo in je za boj proti skrajnežem najela plačance iz Wagnerja, kar je poslabšalo odnose z zahodom in predvsem z nekdanjo kolonialno oblastnico Francijo.

S prihodom ruskih plačancev so se začeli iz države umikati tuje sile in pripadniki mirovnih sil ZN-a, v času njihove prisotnosti pa poročajo o vse več kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih povzročili pripadniki Wagnerja.

Nekdanji vojaški poveljnik in zdajšnji začasni predsednik Burkina Fasa Ibrahim Traore, ki je konec septembra s prevratom strmoglavil prejšnjo vojaško hunto, potem ko ta po januarskem prevratu ni izpolnila pričakovanj glede izboljšanja varnosti, se je o razmerah v tej zahodnoafriški državi pogovarjal z ameriško podsekretarko za politične zadeve Victorio Nuland, ki se je mudila na turneji po zahodni Afriki.

"Imeli smo priložnost pogovarjati se z začasnim predsednikom Traorejem in njegovim vodstvom, vključno z njegovim obrambnim ministrom. Bil je nedvoumen, ko je rekel, da bodo le Burkinafasci branili svojo državo. Nimajo namena povabiti Wagnerja," je povedala po vrnitvi iz Afrike.

Nasilje se širi južneje

V zadnjem desetletju so se varnostne razmere v sahelskih državah močno poslabšale, še posebej po tem, ko je območje preplavilo orožje iz Libije, ki jo je po strmoglavljenju nekdanjega voditelja Muamerja Gadafija zajel kaos. To je dalo nov zagon različnim džihadističnim skupinam, od katerih so nekatere povezane s teroristično mrežo Al Kaida in skrajno sunitsko skupino Islamska država.

Kljub prisotnosti številnih tujih sil in pripadnikov mirovnih sil ZN-a se razmere niso izboljšale, ampak se, prav nasprotno, nasilje širi tudi na druga območja – v obalne države južno od Sahela.

V napadih je bilo ubitih že na tisoče ljudi, na milijone pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Neučinkovitost sahelskih držav v boju proti upornikom in džihadistom je privedla že do dveh vojaških udarov v Maliju od avgusta leta 2020 in dveh v Burkina Fasu samo v letošnjem letu.

Sorodna novica Preplah v Evropi zaradi morebitnega prihoda ruskih plačancev v Mali

Vojaška hunta v obeh državah je obljubila vrnitev civilnih oblasti do leta 2024, ko naj bi izvedli volitve. Nuland je opozorila, da bo negotovost vplivala na proces tranzicije, a vsaj potekajo priprave na volitve. Po njenih besedah so se teroristični incidenti v Maliju v zadnje pol leta povečali za 30 odstotkov.

"Zmožnost ZDA pomagati Maliju pri zagotavljanju varnosti je močno omejena," je dejala ameriška podsekretarka in opozorila, da mirovnim silam ni dovoljen dostop do velikega dela države, kjer so dejavni uporniki.

Skupino Wagner je ustanovil ruski oligarh Jevgenij Prigožin, ki je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Njegovi plačanci poleg Malija delujejo še v Libiji in Srednjeafriški republiki, v preteklosti pa so bili dejavni še v Sudanu in Mozambiku.