Sodišče v New Delhiju je v petek za štiri moške odločilo, da so krivi skupinskega posilstva in umora študentke decembra lani, in jih obsodilo na smrt. Sodnik je ob izreku sodbe dejal, da primer spada v "najredkejšo od redkih kategorij", ki opravičuje smrtno kazen. V Indiji je namreč do lanskega novembra veljal osemletni neuradni moratorij za izvajanje smrtne kazni, ko je bil usmrčen edini preživeli strelec iz napadov v Mumbaju leta 2008. Nekaj tednov pozneje je bil obešen še Kašmirec zaradi vpletenosti v napad na parlament v New Delhiju pred desetimi leti.

Zametki za spremembe so narejeni
Po decembrskem napadu se je v Indiji močno povečalo število primerov, ki jih žrtve posilstev prijavijo policiji. Letos je samo policija v New Delhiju prejela 1.098 prijav, kar je bistveno več od 450 v enakem obdobju lani. V Indiji ali kar splošno v Aziji je bila družba do decembrskega primera večinoma do napadov na ženske precej brezbrižna, ignorirali so jih in pometali pod preprogo, a kruta usoda zlorabljene študentke medicine je v državi sprožila ogorčenje, ki ni imelo primerjave. Vprašanje pa ostaja, ali bo ta tragedija imela daljnosežne posledice, ali drugače, ali bo postopno privedla do boljše obravnave ženskega spola, se sprašuje omenjena revija.

Sprememba je vsekakor nujna. Indijska sodišča so zasuta s primeri posilstev - na obravnavo čaka kar 24.000 primerov, od katerih se jih bo verjetno manj kot četrtina končala z obsodbo. Če Indijka kliče na policijo in prijavi telesni napad na svojem domu, se policisti le redko odzovejo. Umori žensk, ki pri poroki niso upoštevale kastnega sistema ali verskih omejitev, se nadaljujejo, prav tako srednjeveška praksa poročnih dot. Samo lani je zaradi sporov zaradi dote umrlo kar 8.000 žensk.

Deklice ostajajo manjvreden spol
Vzroki je mogoče iskati v družbi. Primerne spolne vzgoje v šolah tako rekoč ni, obsedenost s "čistostjo" žensk pa številne pripadnice nežnejšega spola prikrajša za kakršno koli spolno svobodo. A težave niso le kulturne narave, ampak tudi ekonomske. Dejstvo je, da so deklice manj vredne v primerjavi s fanti, kar prinaša katastrofalne posledice - na milijone ženskih zarodkov konča s splavom, otroštva ne preživi več milijonov deklic več kot fantov. Razlogov za to je več - nasilje, zanemarjanje in podhranjenost.

Policija in sodstvo sta se zganila
Grozljiva usoda na avtobusu posiljene študentke je že prinesla nekaj pozitivnih premikov. Po zaslugi zagnanega dela policije in sojenja po hitrem postopku je bilo sojenje skupini moških končano v sedmih mesecih - običajno bi se takšen primer vlekel sedem let. Parlament, ki se po navadi ne zgane prav hitro, je zaradi ogorčenja množic hitro sprejel zakonodajo, s katero so ženske bolj zaščitili. Sestavili so načrt, da bi ustanovili 1.800 sodišč, na katerih bi po hitrem postopku obravnavali primere nasilja nad ženskami, otroki in starejšimi. Oblasti so marca zvišale kazni za posiljevalce. Minimalno zaporno kazen za posilstvo so z desetih let dvignile na 20 let, najvišja zagrožena kazen pa je dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Nova zakonodaja vključuje tudi možnost izreka smrtne kazni, in sicer v primerih, ko žrtev posilstva umre ali ostane v vegetativnem stanju.

Indijski mediji so začeli tudi vse bolj opuščati izraz "draženje Eve", ki je bil milejši, že kar posmehljiv izraz za spolno nadlegovanje, sprejete politične reforme pa so privedle do tega, da se je kar 1,2 milijona Indijk vključilo v politično življenje, večinoma so zasedle položaje v vaških svetih.

Poznejša poroka pomeni študij in možnost za službo
A pred Indijo je še dolga pot. Na sodišču bi se moralo zaradi splavov, opravljenih zaradi nezadovoljstva s spolom zarodka, znajti mnogo več zdravnikov in staršev, v javni razpravi pa bi se morala rdeča nit premakniti od žrtev k napadalcem, ki bi morali pojasniti, zakaj se jim zdijo sprejemljiva otipavanje, nadlegovanje in napadanje žensk. Z roko v roki s tem pa morajo Indijke dobivati v družbi večje spoštovanje in pomen. Država bi morala več sredstev nameniti za zdravje in izobraževanje najrevnejših deklet, nekateri pozdravljajo tudi kampanjo, s katero bi dekletom na srce položili, naj se poročijo pozneje - skoraj polovica, ki jih skoči v zakonski jarem, je mlajših od 18 let. S tem bi pridobile tudi čas za šolanje, zmanjšalo pa bi se tudi število najstniških mater. Le 29 odstotkov Indijk hodi v službo.