Ameriškemu novinarju Jeffreyu Goldbergu, ki dela za washingtonski The Atlantic magazine, je Castro med drugim zaupal, da na svoje odločitve, ki jih je sprejel med kubansko raketno krizo (1962), ko je Sovjetski zvezi predlagal napad na ZDA, gleda z razdalje. "Po vsem tem, ko sem videl, kar sem videl, in po vsem tem, ko vem, kar vem, lahko rečem, da ni bilo vredno," je bil njegov komentar.

Novinarja je še bolj presenetil njegov odgovor na vprašanje, ali je kubanski model vodenja države danes sploh še aktualen. Castro mu je odgovoril: "Kubanski model še za nas ni več dovolj dober."

"Nič se ne more primerjati s holokavstom"
Castro se je med peturnim intervjujem pogosto vračal na vprašanje Irana in njegovega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada. "Judje so živeli v veliko težjih okoliščinah od tistih, v katerih smo živeli mi. Prav nič se ne more primerjati s holokavstom," je vztrajal nekdanji kubanski predsednik. Ta je zaradi bolezni vodenje države leta 2008 predal svojemu bratu Raulu.

Castro znova napovedal nevarnost jedrske vojne
Mož, ki je Kubo vodil 50 let in se je v zadnjih dveh letih le redko pojavljal v medijih, je dejal, da razume strah Irana pred izraelsko-ameriškim agresorjem. Kljub temu bi država morala "priznati obstoj antisemitizma kot edinstveni zgodovinski pojav in poskušati razumeti, zakaj se Izrael boji za svoj obstoj".

Castro je Goldbergu dejal, da ni nikoli podvomil o tem, da bi strožje sankcije in grožnje mednarodne skupnosti Iranu kdaj padle na plodna tla. "Mislijo, da lahko nadzirajo svoja dejanja, a ameriški predsednik Barack Obama bi lahko hitro stopil čez mejo, kar bi vodilo v jedrsko vojno."