24-članski odbor izvršnih direktorjev ene osrednjih mednarodnih finančnih ustanov je 55-letno Lagardovo konec junija izbral po posvetovanjih z njo in edinim protikandidatom, predsednikom mehiške centralne banke Agustinom Carstensom. IMF, ki je bil ustanovljen leta 1944, bo tako prvič v zgodovini vodila ženska. Njen mandat traja pet let.

Hitro rastoče države si želijo večji vpliv
Lagardova, nekdanja vrhunska plavalka, je sicer na svoji poti do zmage morala prepričati predvsem hitro rastoča gospodarstva, ki si zaradi svoje naraščajoče vloge v svetovnem gospodarstvu želijo tudi večji vpliv v mednarodnih institucijah. V zameno za njihovo podporo jim je morala obljubiti, da se bo proces reform 187-članskega sklada nadaljeval v smeri povečanja njihovega vpliva v organizaciji. Na čelo organizacije se je tako zavihtela s podporo Evropske unije, ZDA in hitro rastočih držav, kot so Kitajska, Indija in Brazilija.

Ena izmed pomembnejših nalog, ki se jih bo Lagardova morala lotiti nemudoma, pa je reševanje grške dolžniške krize. V nedavnem intervjuju je Atene pozvala, naj čim prej sprejmejo nepriljubljene varčevalne ukrepe, ki jih od države zahtevata sklad in EU, da bi ta lahko dobila vso obljubljeno finančno pomoč. To se je pred dnevi tudi zgodilo.

Francozinja je obljubila, da bo izboljšala odzivnost sklada na potrebe revnih držav in utrdila nadzor svetovnih ekonomij za odvračanje prihodnjih kriz.

Po Francozu - Francozinja
Lagardova je sicer prva ženska na tem položaju, ni pa se prekinila tradicija imenovanja evropskih strokovnjakov na čelo IMF-a. Po dogovoru namreč vodenje sklada pripada strokovnjaku iz Evrope, vodenje Svetovne banke pa je v rokah Američanov. Preden je leta 2007 postala francoska finančna ministrica, je Legardova dve leti vodila ministrstvo za zunanjo trgovino, predtem pa je v ZDA delala kot odvetnica.

Do pred kratkim je IMF vodil francoski finančnik Strauss-Kahn, ki pa je odstopil zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico. Obtožbe ves čas zanika.