Ameriška obveščevalna agencija je med letoma 2003 in 2005 vodila zapore v Romuniji in na Poljskem, v katerih so zasliševali teroristične osumljence.

Zapori so bili le del globalne mreže aretacij in nezakonitih transferjev, ki so jih ZDA spletle po svetu po 11. 9. 2001. Politični vrh v obeh državah je za zapore, ki so bili pod neposrednim vodstvom Cie, vedel, je prepričan švicarski senator, ki sumi, da so v podporo Cii vpletene še druge države.

Le vrh ledene gore?
Marty se je do dokazov dokopal s pomočjo različnih virov, uporabil pa je tudi lastne metode raziskovanja Ciinega načina transportiranja osumljencev po svetu v države, kjer so jih lahko po mili volji zasliševali, tudi z mučenjem.

"Nekatere evropske države so ovirale resnico, in to še naprej počnejo s sklicevanjem na državne skrivnosti. Ta kritika se še posebej nanaša na Italijo in Nemčijo," je dejal Marty ob predstavitvi poročila, ravno na dan, ko se je v Milanu začelo sojenje 26 domnevnim agentom Cie, ki so obtoženi ugrabitve islamskega klerika leta 2003, njegovega zadrževanja v ameriških zaporih v Italiji in Nemčiji in končne izročitve Egiptu, kjer naj bi bil med zasliševanjem mučen.

Poljska glavna, Romunija "back-up"
Vir iz Cie je Martyju povedal, da je bila prav Poljska ena najpomembnejših držav za ameriško agencijo, saj so na njenem ozemlju zadrževali in zasliševali osem zelo pomembnih terorističnih osumljencev, med njimi tudi Halida Šejka Mohameda, glavnega osumljenca za pripravo napadov na WTC 11. 9. 2001, in Abuja Zubajdija, Al Kaidinega operativca najvišjega ranga.

Romunija je za Cio postala pomembna zaradi razširitve programa in je ponudila dodatna mesta za zapornike.

Obe državi sta Cii zagotovili zemljišče, kjer so postavili tajne zapore, poskrbeli pa sta tudi za največjo stopnjo fizične varnosti, tajnosti in nevmešavanja. Marty meni, da so lokalni predstavniki državnih služb skrbeli zgolj za logistične potrebe Cie in niso imeli nikakršnega stika z zaporniki.

Gotovo pa naj bi za program vedela takratna predsednika Poljske in Romunije Aleksander Kwasniewski in Ion Iliescu. Marty je prepričan, da je bil okvir za takšno sodelovanje oblikovan v skladu z avtorizacijo zveze Nato z dne 4. 10. 2001, "od katerega je nekaj znano, nekaj pa ostaja skrivnost."

Ljudje izginjali neznanokam
Poročilo ugotavlja, da je bilo na različnih lokacijah po svetu ugrabljeno večje število ljudi, ki so jih prepeljali v različne države, kjer je mučenje običajna praksa zasliševanja.

Nekateri so preprosto izginili ali pa so bili zadržani v tajnih zaporih, med drugim tudi v državah Sveta Evrope. O tem je ta teden poročalo tudi šest nevladnih organizacij za človekove pravice, ki je objavilo seznam 39 pogrešanih, domnevno pozaprtih v tajnih zaporih.

Državi zavračata obtožbe
Tako Romunija kot Poljska sta ostro zavrnili navedbe Martyja. Po mnenju Romunije gre pri poročilu zgolj za "improvizacijo" in "neprijetne špekulacije".

Evropska komisija pa je obe državi že pozvala, naj izvedeta neodvisno preiskavo o odgovornosti glede tajnih zaporov na njunem ozemlju. Komisija Martyjevo poročilo ocenjuje kot "zelo resno", obtožbe pa za "zelo hude".

Navedbe o tajnem dogovoru iz poročila Sveta Evrope je zanikala tudi Zveza Nato.